Razigrana, že skoraj pozabljena pesmica iz mojih šolskih dni v glasbeni šoli daleč nazaj, ki je tako zelo primerna za pomladni čas. In za čas Fanfare, ki vedno glasneje bije, z vsem svojim životom – ima namreč okoli 30 src.

Srce je recimo da najpomembnejši organ v telesu, baje se ljubezen ne izide, če ni srčnosti in to so ugotavljali že pesniki v vseh obdobjih svetovne literature.
Počasi se srce vrinja tudi v marketing. Morda niti ne na opazen in neposreden način. Nihče v svojih člankih (bodisi strokovnih bodisi poljudnih) ne poudarja srčnosti ali srčnega marketinga. Ampak ko takole razmišljam o naši študentski konferenci, obveznostih na faksu, v službah in navsezadnje o vseh kategorijah odnosov, ki me obdajajo, pridem na skupni imenovalec. Ta je srce – seveda mislim na prenesen pomen, da ne bo pomote.

Če ljudje ne delamo nečesa zato, ker to radi počnemo, potem povečujemo statistiko depresij, ločitev, zaprtih podjetij, propadlih projektov in podobnega. Hkrati nam tale naš skriti srček daje eno najbolj važno lastnost: pomaga nam prebroditi vse ovire. Kako bi lahko bili vztrajni in nadaljevali z nečim, če ne zato, ker imate nekaj radi?
Tudi v marketinški stroki se vedno bolj ustvarja princip strateškega načrtovanja, dolgoročne, ciljno usmerjene strategije. Seveda potrebujemo neko smer, taktike, ljudi … ampak, potrebujemo vztrajnost, mar ne? Vztrajnost pa pomeni preskočiti vse probleme, četudi so tako veliki, da bi morda najraje kakšno stvar opustili in začeli znova. Ampak tukaj stopijo v igro naši srčki, ki nekako pomagajo vleči naprej. So kot korenček na koncu garanja.

Torej dragi vsi, če imamo radi nekoga ali nekaj, odpuščamo, ne dvomimo in nismo jezni.
Navsezadnje moje misli poleg pesmice na začetku lepo povzema Ivan Minatti z idejo »Nekoga moraš imeti rad« jaz pa k temu dodaja, »da lahko greš v isto sled.«