Popolna nepopolnost
Udeleženec Fanfare pride na konferenco, se prijavi, spije kavo pogleda vrečko z dobrotami, kaj prigrizne, si najde sedež in absorbira znanja, ki mu jih predajajo predavatelji skozi dan. Vmes se malo druži, kaj prigrizne in popije in konec dneva se zadovoljen odpravi domov, da se uredi za afterparty.
Zjutraj se zbudi z mačkom in si reče: »Kako kul konferenca in afterparty. Vse poteka brez težav in komplikacij, teli ŠS DMS-jevci so noro organizirani! Tole jaz ne vem, če bi zmogel!«
Vam izdam resnico? Tudi mi, ki delamo Fanfaro nismo popolni. Ko jo delamo pa ne pozabimo, da delo mora biti zabavno. Kako nam to uspe? Poglejte dva primera iz lanske organizacije in ne pozabite, da je kljub zabavi in včasih kaotičnosti, končni rezultat več kot odličen.
Tanja -> Ana B: “Ti samo Primoža buzeriraj, da ti pove vse okoli delavnic – tako mi boš še najbolj pomagala, da se na rabim ukvarjat s tem. Pol se pa cez vikend ali v ponedeljek dobiva ali slišiva in vse zmeniva.”
Ana B. -> Primož: “Baje mi moraš ti povedat za delavnice na Fanfari kako in kaj. Že imaš načrt, kaj se bo delalo oz. kaj moram jaz delat tam? Ne vem točno o čem te moram buzerirat, kot pravi Tanja.”
Primož -> Ana B: “*** palac, dej najprej buzeriraj Brino.”
Ana B -> bohvekomu: “Jz zdej ne vem koga moram buzerirat za delavnico. AJM KONFJUZD!”
Tanja ekipi: “Ok Herr Pečečnik nam je odpovedal. Kaj ma za u Vegas skoz lest? Z Brino razmisljava o Boscarolu in Japcu Jakopinu. Jaz imam eno vezo do Jakopina, pa lahko probam, do Boscarola pa lahko pridemo sam, če ke pokličemo v Pipistrel. Predlogi? Mnenja? HITRO!”
Špela S: “Jez sploh anbenga na paznam … sam mi je pa zanimivejši slišat japec jak(op)in …
))”
Blaž Bregar: “Mmm, a smo mel še kakšnga bolj, hm… mogoče funny speakerja v mislih :>”
Tanja: “Jakopin je sicer funny, ampak PREDLAGAJ koga drugega. Bodi koristen. Drugače dam Špelo Sedej tja gor. Majke mi.”



