Vsi vemo, kaj to so, slišimo jih vsepovsod. Od prijateljev, sodelavcev, politikov, še več – mogoče se največkrat sami pri sebi izgovarjamo. Sama se kdaj pa kdaj zalotim, ko si iščem izgovore in razlage npr. zakaj zavlačujem z določeno stvarjo do tik pred zdajci – npr. s tem blogom (moj izgovor: ker imam kup prioritet pred njim), zakaj v zadnjem času ne žuram tako pogosto (moj izgovor: za to nimam energije) ipd.

Nekateri so bolj ali manj sofisticirani glede vsebine in načina podajanja svojih izgovorov. Sama razumem in oprostim majhne, nedolžne, utemeljene in pa pravočasno izrečene izgovore, ne toleriram pa izmišljenih izgovorov, takih, ki mejijo na laž in pa tistih v stilu »ker se mi ne ljubi«. Najbolj zanimivo in pritisk dvigujoče pa je poslušati, zakaj kaj ni bilo opravljeno, kot je bilo dogovorjeno. Najbolj pogosti trije: nisem imel časa in/ali energije ali nisem znal. Zakaj se prej nisi oglasil in tega povedal?

Tudi pri organizaciji fANfARE tu pa tam slišimo kak izgovor, saj nismo superljudje in čas ter energija, ki ju namenimo naši fANfARI nista nezanemarljiva. Zdi se mi čisto normalno, da ima lahko vsak od nas v dobrem en majhen, nedolžen izgovorček, ki pa nikakor ne zmoti dela naše mašinerije.

In če te slučaaaajnooo v sredo, 14. aprila, ne bo na fANfARO in se ne boš družil z nami, kakšen je pa tvoj izgovor???

(upam da prekleto dober! )