Srečni izžrebanci so:

• Tadej Rovtar
• Urška Ogrinc
• Špela Hafner
• Saša Jež
• Špela Zagorc

Čestitke vsem izžrebancem. Želimo vam prijetno druženje z Lino.

Za več informacij lahko kontaktirate Niko Serdoner na mail: nika.serdoner@gmail.com.

Predavateljica je poudarila pomen raziskav. Predstavila in opisala je faze učinkovitega trženjskega raziskovanja. Kot najpomembnejše je izpostavila:

• Opredelitev problema
• Definiranje namena raziskave
• Definiranje ciljev raziskave
• Postavljanje hipotez
• Zbiranje podatkov
• Obdelava podatkov in prikazovanje rezultatov
• Interpretacija rezlultatov

Izpostavila je tudi kako pomembni so elementi povpraševanja (kdo je naročnik, kaj želi izvedeti, v kakšne namene bo služila raziskava ipd.). Prav zaradi tega mora obstajati raziskovalni brief  – da se točno določi, kakšni so cilji, namen in želje. Prav tako pa brief pripomore, da ne prihaja do komunikacijskih šumov.

Pri raziskavah je pomembno določiti tudi ciljno skupino, upoštevati je treba priporočeno metodologijo, določiti je treba časovni plan izvedbe ter definirati sredstva – saj je veliko odvisno tudi od denarja, ki ga imamo na razpolago.

Po koncu kratkega teoretskega uvoda smo se udeleženci delavnice razdelili v štiri skupine. Pripraviti smo morali kratek brief glede zadovoljstva na letošnji Fanfari. Določiti smo morali, kako bi vpletli mnenje udeležencev v faze raziskovanja, torej določiti cilje oz. namen, metodologijo, ciljno skupino in morebitne rezultate. Vsaka skupina je na koncu predstavila svoj načrt, predavateljica pa je podala svoje mnenje in komentarje. Nad našimi idejami je bila presenečena in navdušena, prav tako pa je pohvalila tudi naše sodelovanje, saj so nas na koncu zanimali tudi dejanski primeri iz prakse, o katerih nam je predavateljica znala veliko povedati.

Okrogla miza se je začela z vprašanjem, kako prepoznati prave študente za določeno delovno mesto. Kot pravi gospa Alenka Maher iz Kadrovskega inženiringa, so vsi študentje v izhodišču dobri, potrebno je samo najti okolje, v katerem se bodo našli, da bodo tudi uspešni. Pri tem poudarja, da bomo v prihodnosti uspešni, le če nam bodo vrednote delo, znanje in izkušnje. Peter Curk hkrati opozarja, da si je poleg smeri dela, nujno potrebno izbrati tudi branžo, v kateri se vidimo s srcem. Kot pravi Tomaž Kolar so si študentje na papirju vsi podobni, razlike pa se pokažejo pri njihovih zanimanjih, kompetencah in osebnosti.

In kako naši gostje izbirajo zaposlene? Kot pravi Jadranka Jezeršek Turnes, je vse precej odvisno od delovnega mesta, za katerega se študent prijavlja. V kreativnem oddelku tako iščejo študente, ki znajo dokazati svojo kreativnost, v account oddelku pa so pomembne druge kompetence. Od tega je odvisna tudi kandidatu dana naloga, ki pokaže določeno znanje in iznajdljivost študenta. Alenka Mahler dodaja, da je pomemben del izbirnega postopka intervju s kandidatom; rezultati testiranja in praktični preizkusi nato samo potrjujejo ugotovitve zbrane v razgovoru. Sicer pa pravi, da se 10-15% lastnosti vedno pokaže šele, ko je kandidat na določenem delovnem mestu že zaposlen.

Glede za delo potrebnih kompetenc Peter Curk poudarja, da pri študentih iščejo predvsem znanje, kompatibilnost s timom, v katerem naj bi oseba delala ter sposobnost, da se nauči stvari, ki jih še ne zna. Zelo pomemben je tudi prvi vtis in skladnost verbalne in neverbalne komunikacije kandidata.

In za konec… Kakšen je nasvet gostov mladim, ki si utirajo pot v marketinški poslovni svet? Predvsem je potrebno spoznati samega sebe in svoje želje, nato pa poiskati delodajalca, ki čim bolj ustreza vašim predstavam. Seveda so pri tem kompromisi nujni, poudarja Jezeršek Turnesova. Kot pravi Tomaž Kolar je potrebno hkrati tudi projicirati, kam kažejo trendi v prihodnosti in kje se v njih najdemo sami. Stvari se namreč v času in dinamiki spreminjajo. »Bodite torej proaktivni, utelešenje lastne znamke,« še poudarja Kolar.

Najprej se nam je v živo iz Berlina oglasil Petar Vasić, direktor podjetja Sosed d.o.o., ki nudi računalniško pomoč na domu. V Berlin se je podal, saj želi svoj idejo preizkusiti na večji in predvsem multikulturni populaciji. Kot je poudaril, ime podjetja – sosed kot prijatelj, nekdo vreden zaupanja – izpostavlja pomen pristnega stika v poslovanju, ki ga morajo upoštevati tudi zaposleni. Poleg tega je izpostavil, da se morajo vsi v podjetju zavedati, da ne samo popravljajo računalnike, temveč tudi tržijo storitve podjetja, kar je po njegovem ključ do uspeha podjetja.

Borut Kumperšak, ki je nadomestil Mijo Lorbek, prihaja iz podjetja Uniki. Gre za tehnološko podjetje, ki se ukvarja z razvijanjem inteligentnih medijev. Podjetje je začelo delovati, ko so njegovi ustanovitelji dobili 2. nagrado na razpisu Univerzitetnega inkubatorja. Ugotovili so namreč, da več kot 80% človeške komunikacije poteka neverbalno, kar so želeli izkoristiti za ustvarjanje vsebin, ki jih ljudje upravljajo z različnimi gibi telesa. Ker na začetku kupci za njihov produkt niso imeli posluha, so se osredotočili na podjetja, ki sedaj produkt uporabljajo za pripravo prezentacij in predstavitev na sejmih. S ponudbo se trenutno širijo tudi v tujino, pri čemer pa Kumperšak opozarja, da je potrebno biti vedno previden, komu predstaviš svoje rešitve. Predavatelju uspeh pomeni predvsem, da življenju počneš to, v kar verjameš. Potem je mogoče vse, pravi.

Kot tretji pa se nam je predstavil Tibor Klajnšček, tehnični direktor v podjetju ZootFly, d.o.o. Podjetje je edini profesionalni razvijalec računalniških iger v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo decembra 2002 in ima trenutno 45 zaposlenih. Tibor za razliko od ostalih dveh gostov ni bil prisoten pri njegovi ustanovitvi, temveč se je podjetju pridružil kasneje. Vseeno mu je s sposobnostjo in zagnanostjo uspelo, da je pri svojih 21-ih letih postal tehnični direktor, kar je nedvomno velik uspeh. Tako je pomemben član vodstvene ekipe, ki mu sprejemanje pomembnih odločitev o prihodnosti podjetja predstavlja predvsem izziv.

Leon Magdalenc je po izobrazbi novinar, in kot pravi sam, nor na komunikacijo. Poleg tega pa je poln bogatih izkušenj iz sveta javnega nastopanja. Svoje nasvete in znanje je delil že s številnimi slovenskimi estradniki, gospodarstveniki in politiki.

Sam pravi, da je največja napaka, ki jo pri vzpostavljanju prvega vtisa lahko naredite, da poveste preveč. Ob tem seveda ogromno investiramo, nazaj pa ponavadi dobimo le eno besedo oz. misel. Ampak vsekakor se splača potruditi, saj prvega (vtisa) ne pozabiš nikoli.

Leon nam je predstavil izsledke raziskave, kjer so ugotovili, da je največji strah ljudi strah pred javnim nastopanjem. Ravno zaradi tega je z nami delil nekaj zelo uporabnih nasvetov, ki nam bodo o strahu pred javnim nastopom pomagali bolj razmišljati na način »V sredini je prazen, okoli pa ga nič ni.« Vsekakor je malo treme pri tem vedno dobrodošle, saj se le tako vsakič znova dobro pripravimo na nastop.

Pri nastopanju je vedno pomembno predvsem, da o stvari o kateri govorimo vemo vse oz. največ kar lahko. Moramo se vprašati, kaj bodo ljudje imeli od našega nastopa ter kaj hočemo, da si zapomnijo ter sestaviti nastop okoli tega sporočila.

Preden stopite pred ljudi si vzemite čas, imejte ritual s katerim se umirite in pripravite na govor, vadite nastop in se odločite za stil nastopanja. Ob tem pa se zavedajte, da bodo odločali detajli in se pred prihodom na oder poglejte vsaj v čevlje (Leon je imel obute čevlje rumene barve – prepričani smo, da ne po naključju).

Za konec je Leon želel, da od predavanja povzamemo vsaj eno misel – nastopati je fajn in je užitek. Namesto, da razmišljamo, da MORAMO nastopati, raje spremenimo pogled in izberimo pristop, da si mi tega ŽELIMO. Uspeh je zagotovljen.

Predvsem pa don’t forget to KISS – Keep It Simple and Short!

Pa še njegov akronim, ki ga je sestavil posebej za nas:
Fakti, dejstva, podatki – less is more (ne pretiravajte s količino)
Akcija, reakcija – ustvarite akcijo in zahtevaje reakcijo
Naracija, zgodbe, drama – pripovedujte
Fascinacija, navdušenje – najprej bodite navdušeni vi, da bodo potem lahko tudi ostali
As ti tud not padu?
Rezultati – kaj ostane od nastopa?
(Emocije)

Katja Klepec s podjetja sonce.net, nam je na kratko predstavila, kako najboljše optimizirati našo pojavnost na spletnih iskalnikih.

V Sloveniji se je zgodba začela približno 15 let nazaj z iskalnikom Mat’kurja, malo kasneje se je pojavil Najdi.si, ki je prevzel celo Slovenijo v dosegu 95% vseh spletnih uporabnikov. To pa je veljalo le kratek čas, saj se je z iskalnikom Google stvar popolnoma spremenila. Google dosega pri nas približno 850.000 ljudi na mesec.

Raziskave kažejo, da 90 odstotkov uporabnikov klikne samo na prve tri rezultate v iskalniku. Če se na prvi strani pojavi slika, uporabniki pogledajo tudi nižje, saj slika ali video med besedilom pritegneta največ pozornosti. Samo 10 odstotkov uporabnikov pa pogleda tudi ostale strani v iskalniku, ne samo prve.

Na delavnici smo se spoprijeli s problemom neprijetne izkušnje pojavljanja nenavadnih dejstev o nas na internetu.

Najprej smo pogledali neokusne primere slik znanih osebnosti, kot so Georg Bush, Barack Obama, Borut Pahor in Janez Janša, ki se pojavljajo na spletnih brskalnikih. Potem pa smo našli tudi v skupini udeležencev delavnice nekaj posameznikov, ki imajo zanimive probleme z neprijetnimi vsebinami, ki se pojavijo na brskalnikih.

Katja nam je s svojimi izkušnjami svetovala kako doseči, da bodo rezultati iskanja nas samih na internetu nam najbolj všečni. Najlažji način je uporaba čim večjega števila družbenih medijev, ki jih imamo na voljo danes. Torej z uporabo medijev kot so Facebook, Twitter, Linkedin, Slide share, Wikipedia, Flickr, Netlog in mnogih drugih. Pišite svoje opise, življenjepise, skratka vse po čemer želite, da vas pozna svet ter ves čas preverjajte, kaj se na internetu najde o vas.

Zdaj pa začnite optimizirati svoje spletne strani, kajti naslednjič, ko boste iskali novo službo, vas bo bodoči potencialni delodajalec še pred intervjujem zagotovo pogooglal.

»Mreženje je ključnega pomena pri gradnji ter vzdrževanju osebnih in profesionalnih odnosov,« je bilo zapisano v napovedi predavanja na spletni strani fANfARE. To nam je verjetno v času študija postalo jasno že vsem, kako te mreže zgraditi, pa je težava, s katero se marsikdo precej težje spopade. Miloš Čirič, svetovalec predsednika uprave Zavarovalnice Maribor, lobist in mednarodni svetovalec, ve odgovor tudi na to vprašanje.

Predavanje je zato začel z izpostavitvijo problema, še posebej tipičnega za Slovence – večina namreč ne želi izstopati, opozoriti nase, zato ostajajo v sivi povprečnosti. Vendar pa to ni priporočljiva strategija. Službe namreč vodilni danes izbirajo med tistimi, ki jih poznajo oz. tistimi, ki jih poznajo in imajo dobro mnenje o njih njihovi znanci. Strokovno znanje osebe namreč na odločitev delodajalca vpliva le v 35%, vse ostalo pa predstavljajo socialne veščine, med katere pa spada tudi t. im. networking. Kljub temu, da si pred tem dejstvom pogosto zatiskamo oči, je še vedno ključno koga poznaš in ne toliko, kaj znaš. Zato Miloš Čirič poudarja, da nikoli ne smemo čakati, da se nam ponudi priložnost, temveč je potrebno zanjo trdo delati. Tudi beseda networking nenazadnje vsebuje besedo WORK!

Kot pravi si je za začetek potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja:

• Kaj želimo v življenju doseči?
• Katere ovire nam pri tem stojijo na poti?
• Čigavo pomoč potrebujem?
• Kaj lahko naredim za te osebe, da mi bodo pomagali, na poti do uspeha?

Ko imamo osebe izbrane, je nujno, da se jim posvetimo. Kot pravi g. Čirič je osebi potrebno ustvariti »problem«. Problem v smislu stanja, ki ga oseba čuti kot nelagodje in ki jo spodbudi k aktivnosti. Pri tem nam pomagajo 4 družbene veščine: sprejemanje (ljudem je potrebno pokazati, da so nam všeč), vzpostavitev pristnega stika, sposobnost, da ljudi razvedrite ter dajanje in sprejemanje informacij. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da je vsaka oseba svet zase, kar pomeni da moramo naše aktivnosti in komunikacijo krojiti po meri posameznika.

Za konec g. Čirič pravi, da ne smemo pozabiti, da je zavrnitev sestavni del networkinga. Uspeh lahko dosežemo, samo, če vztrajamo.

Za začetek predavanja nam je Janez Rakušček, izpostavil pomen ciljne skupine, za katero je povedal, da se dan danes nenehno spreminja. Nekoč je veljalo, da imamo na eni strani monolog blagovne znamke, na drugi strani pa se nahajajo potrošniki. Z razvojem tehničnih zmožnosti se je monolog spremenil v dialog. Danes se nahajamo še stopničko višje: iz dialoga je nastal multilog, ki je izven kontrole upravljalcev blagovne znamke.

Moderne tehnologije so omogočile, da ljudje spremljajo stvari, ki jih želijo. Več ni »nas« in »njih«, smo le še »mi«. Meja med sporočevalcem in prejemnikom se je zabrisala, velikokrat so vloge zamenjane. Tradicionalne avtoritete izgubljajo svoje pozicije, zato danes govorimo o moderni komunikaciji, kjer so meje zabrisane. Dopuščeni so poskusi tveganja, negotovosti, rezultatov ne poznamo (nenehna beta komunikacija in poskusna verzija komunikacij).

V kontekst modernih komunikacijskih paradigem se umešča ORTO kot blagovna znamka, katere praksa nam je za boljšo vizualizacijo bila predstavljena na številnih krajših filmih.

Miran Razoršek iz Si.mobila je v nadaljevanju govoril o novem načinu konzumiranja glasbe, ki so ga razvili pri Si.mobilu. Namen je bil pridobiti nove uporabnike, mlade, katerim želijo ponuditi več: priložnost se izkazati, uveljaviti, preseči pasivnost in pokazati svoj potencial, kljub družbenim normam in pomanjkanju sredstev.
Si.mobil z blagovno znamko Orto, je bil in je vpet v glasbo. Glasba nas spremlja in je del našega vsakdanjika.

Na drugi strani je komunikacija, kateri se ne moremo izogniti. Si.mobilu kot prvemu ponudniku mobilnih storitev je uspelo združiti eno z drugim. Gre za t.i. win-win situacijo: na eni strani uporabniki, na drugi strani operater, ki pridobi in hkrati obdrži uporabnike. Poleg tega še založbe, ki iščejo nove prodajne poti za glasbo.

Začetek predavanja se je začel z izjavo: “Komuniciranje se spreminja s svetlobno hitrostjo.” Ula Spindler s Pristopa d.o.o., nam je v predavanju približala delo, ki ga oz. bi ga naj opravljali ljudje, ki se ukvarjajo z marketing PR-jem. Uvodoma nam je povedala, da je za uspešno delo potrebno dobro poznavanje osnovne teorije iz katerega sledi, da odnosi z javnostmi niso samo odnosi z mediji. So več ko to: so pripovedovanje in prodajanje zgodb ciljni javnosti.

Dejstvo je, da je uporabnik danes v središču pozornosti in ne gre več za množično javnost, zato je potrebno nagovarjati vsakega posameznika, se vanj poglobiti in ugotoviti kaj so njegove želje in pričakovanja. Izpostavila je pomen individualnosti in vključenosti.

V strategije je potrebno vključiti nadzorovano, strateško vodeno in proaktivno komunikacijo s potrošnikom. Marketing PR se mora vključevati v marketinške aktivnosti že na začetku in ne zgolj na koncu. Marketing PR mora biti tisti, ki vdahne vsebino produktu oz. storitvi.

Marketing PR formira pravo vsebino oz. sporočilo, ki sooblikujejo percepcijo znamke. Vključevanje potrošnika omogoča optimizacijo trženjskega spleta, kar omogoča boljšo izbiro orodja.

Definicija Marketing PR ne obstaja, saj gre za razmeroma novo področje, o katerem ni veliko napisanega. Vseeno pa Marketing PR poskuša razumeti potrošnika, ga definirati, polniti vsebino izdelka/storitve, dati pravo zgodbo, saj ljudje kupujejo zgodbo, zlasti na prezasičenem trgu, omogoča dobro načrtovanje, hkrati pa poudarja, da ne gre več za množično komunikacijo (mass communication).

Predpostavke Marketing PR so, da se moramo pri kreiranih vsebinah zavedati vrednosti in ugotoviti, ali vključiti trende ali ne, potrebno je biti ažuren, biti prvi na trgu, verodostojen ter aktivno in proaktivno vključevati potrošnike. Ob vsem tem pa se je potrebno soočati z novo medijsko pokrajino, ki se iz dneva v dan spreminja.

Zgoraj navedene vsebine je potrdila tudi Mateja Bizjak, ki je približala primere dobre prakse na tujih trgih. Ula pa je zaključila s primerom kampanje Mobitel Itak Džafest 2009/2010, kjer se niso poslužili klasičnega oglaševanja, ampak so zadevo dobesedno obrnili na glavo. Cilj akcije je javnosti dali izkušnjo: t.i. Life experience z brandom. Priredili so največji koncert v Sloveniji in naredili spletno stran/skupnost, ki je ponudila obsežne informacije. Izbrana strategija se je pokazala za več kot prava. Napisana je bila nova zgodba na podlagi tega kar so povedali uporabniki.