Avtor: Ljubo Tododrovič

Zmeri sem hotu imet bar, no vrjetno bi ga imel če me informatika trenutno nebi bolj zanimala. Pri svojem baru vidim, dve večje ovire, ker sem dobra duša bi vrjetno preveč pijače stočil zastojn in to nebi bilo lih dobr. Druga stvar je pa da se bi hitr najdu, kdo ki bi mi ponudil “zavarovanje” in tudi s takimi tipi ne znam.

Ampak, čar vsega mi je v organizaciji, ta vikend sem kr z užitkom stal za barom in podajal pivo, vodko, borovničke, bambus itd. Zdraven ga še malce žuraš in to… Prov fajn je bilo.

V svojem baru bi uvedel plačilne kartice in samo to. Na vhodu pač na kartico naložiš določeno vsoto in potem samo s to kartico plačuješ. To zmanjušuje gužvo pr natakarcah (bi bile same fejst in še kej preveč ne morejo goljufat.

Skos bi si zmišljeval kake akcije in podobno. Luštn bi bilo…

Mogoče bi uvedel še kake une digitalne mize, pa da folk kr naroča potegne tm čez kartico in punca prinese. To bi bil ful time saver + sigurno večja prodaja.

Še ena fora bi bila uvajanje oddelkov z moškimi in ženskimi kelnerji… Ženska družba sigurno nebi imela kaj dosti proti
Kaj ma to veze z fanfaro boste rekli (no sej ste mogli pričakovat da bom vpletel zadevo notri :D)
Večina folka dela to zaradi adrenalina in vzdušja, ki ti ga tak dogodek prinaša, cel dan letanje gor in dol n skrbi ali bo vse OK? Reševanje kriz, adrenalin in testiranje živcev…

Ura je 18.30… Smo živi ? Vse uredu? OK GREMO ŽURAT!

Avtor: Anita Žumer

Spominjam se, da je več ljudi govorilo, da bo leto 2009 nekaj zelo posebnega. Bo leto drastičnih sprememb. Kmalu v novem letu se teh besed spomnim, ko se zavem, da se je to meni zgodilo (in se še dogaja). Tako, dobesedno čez noč. Vendar sem v srcu bila mirna, vedoč, ker to je to. Kolegica je že pisala o t. i. prehodnih obdobjih. Po / med enem izmed njih, konkretno faksu, pogosto sledi selitev od doma. Društvena kolegica jih tudi imenuje, kot najtežja obdobja. Res je, da se na drugem štedilniku enaka juha kar drugače skuha in se še perilo drugače pere. Vam zaupam, kaj je najtežje. Najtežje je to, ko hočem vedeti, kaj je vendarle to to. Na vseh področjih svojega življenja.

Samo življenje me je pripeljalo do točke, ko se moram in se tudi hočem, končno odločiti za tisto pravo, da imam mir v sebi, da lahko gradim na tem miru – poti, odločitvi. Ali je potem še težko? Ni več, ker potem vem, na katero pot me srce vleče. Tako, radikalno drezam v vsa področja svojega življenja. Delam inventuro, črtam, kjer srce ni mirno, so dvomi in zavore ter gradim, kjer zaigra, še bolj zaigra. Če je pa vmes. Ja, to je pa tisto res najtežje. V resnici grozljivo, ker ne vem, kako dolgo bo varilni aparat zdržal. Potem še beseda na R malce ponagaja.

Tudi januarskih besed našega capo di bande še slišim, ko je dejal, da bo letošnja fANfARA glasnejša, še večja, še bolj inovativna, še bolj drugačna od prejšnje, še bolj na nivoju. Bo še več novih praktičnih znanj, spoznanj, boljši žur od lanskoletnega. Skratka, v vseh mogočih presežkih, fANfARA 2009. Nekaj tega smo / ste že lahko prebrali, videli, slišali. Pa vam je srce pri tem zaigralo, so se vam filmčki pred očmi vrteli in že glasbo z afterpartiya slišali ter v ritmu migali? Ja, to je vendarle to!! In čemu ta nemir?! Seveda, še prej se na http://fanfara.net/2009/prijava pofočkaj, da te sedež, 8. aprila, prost počaka.

Avtor: Stella Korošec

Ko sem lansko leto nekje sredi meseca marca izpolnila prijavnico za najglasnejšo študentsko marketinško konferenco, je bila zadnja stvar, ki sem jo pričakovala, da bom naslednje leto tudi sama del ekipe, ki ustvarja Fanfaro.

No, pa sem. In navdušena sem. Uživam v družbi ŠSDMS-jevcev, na naših ponedeljkovih sestankih in ostalih skupnih druženjih. Predvsem pa na naših žurih : ) Morda sem tudi zato letos odgovorna za izvedbo najboljšega marketinškega žura vseh časov – afterpartya Fanfare. Ja najboljšega, vsaj tako zahteva od mene naš šef Primož, in točno to bo seveda dobil. Kar je pri tem sijajno je to, da s tem pridobimo v bistvu vsi; Fanfara - popoln zaključek, mi pa divjo noč, ki si jo bomo zapomnili za vedno – ali pa se je pač ne bomo spomnili, ampak divje pa bo : )

Sicer pa je za najboljši žur itak najbolj pomembna »samo« dobra družba. Dobra družba, ki mora biti vesela, dobro razpoložena, neobremenjena z dolgočasnimi problemi, ravno prav zgovorna, duhovita in nasmejana, če pa poleg tega še dobro izgleda je uspeh zagotovljen : ) Ok, mogoče res preveč zahtevam, ampak ali je res tako težko pustiti vse svoje frustracije in probleme doma za tistih nekaj ur ko greš med ljudi, se zabavat in uživat?!

V glavnem, obljubim, da bo ekipa afterpartya vse do samega dneva dogodka pridno kopičila ideje kako narediti žur še boljši in hkrati nabirala kondicijo, da bo 8. aprila žur res trajal do jutranjih ur, tako kot se spodobi in to v najboljši družbi!