Avtor: Darijan Matevski

Pridejo dnevi ko preprosto gledam v zrak in razmišljam. Misli tavajo od ene skrajnosti do druge. Vse to je posledica nekakšne igre spontanih asociacij. Veliko stvari tava po teh mojih možganih in ko jih želim združit v neko celoto mi nekako ne uspe. Vse skupaj zgleda kot neko razmetano podstrešje in tako mi je tudi všeč, tako imam vse pri roki, po drugi strani pa je kdaj pa kdaj težko kaj najti v vsej tej zmešnjavi.

V vsej tej zmešnjavi se mi je pred dnevi porajalo vprašanje ali dva. Čemu se ljudje zbiramo v društvih, sekcijah, zakaj obiskujemo razna izven šolska predavanja, delavnice, konference, seminarje. Verjetno nam je všeč druženje, zabava, spoznavanje novih ljudi, pripadnost skupinam ali celo subkulturam, ki jih združuje neka skupna točka. Primarna zadeva pa je vsekakor izobraževanje, širjenje znanja na področju zanimanja, iskanje skrivnosti uspeha tako na kariernem kot tudi življenjskem področju.

Pred dnevi sem bil na sejmu in kongresu prodaje, marketinga in oglaševanja. Predvsem sem se veselil kongresnega dela, kjer so predavali mednarodni strokovnjaki marketinga. Svoj sloves so tudi upravičili. Vendar pa sem ob pogovoru z našim fotografom ugotovil nekaj zelo splošnega o marketinških predavanjih. Na prvem, drugem, tretjem je vse zelo fino, človek izve mnogo novih stvari, se nauči praktičnih vidikov trženja. Vsaka beseda je nekaj novega. Četrto, peto, šesto predavanje pa nekako postane rutina. Ni več tiste vzhičenosti, želje, pričakovanja. Mnogo stvari se preprosto začne ponavljati, človek skorajda dobi občutek da vse ve :). Gre verjetno za posledico teoretične podlage študija ter tistih treh prvih izven šolskih predavanj. Ostane nam samo še to, da od vseh nadaljnjih predavanj izluščimo tistih nekaj novih informacij in tako razširimo lasten »database.«

V vsej tej množici pa se vedno najdejo izobčenci. Te izjeme ne potrjujejo pravil. Pravila kvečjemu zaradi drugačnega, izvirnejšega, izboljšanega pristopa in načina dela kršijo. Temu sem bil priča lansko leto, ko sem se udeležil Študentske marketinške konference. Fanfara, konferenca, kjer je bila vsaka izrečena beseda zlata vredna. Študentska sekcija društva za marketing Slovenije (ŠSDMS) se je odlično izkazala z organizacijo.

Počasi prihaja čas, čas ko bomo ponovno zbrani na istem mestu, na isti konferenci. FANFARA se bliža! Organizator ŠSDMS je letos še številčnejši in izkušenejši. In letos ustvarjamo še boljšo, še glasnejšo študentsko marketinško konferenco.

Avtor: Laura Kranjc

Včeraj me je pot zanesla v dve knjižnici. Najprej v splošno, po knjige za dušo. Nič ni lepšega kot pohajati med policami, božati platnice – stare, zguljene, bleščeče, nove. Knjige dišijo – nove, sveže imajo tisti značilni vojn svežih štručk iz tiskarske pekarne, starejše plemeniti vonj neštetih rok in situacij, prežet z izkušnjami in modrostmi. Kakor koli, tu sem iskala nekaj zase, da zbežim od tega norega sveta, da uidem v fiktivni svet.

Zatem me je fant odvlekel še v CTK. Priznam, v njej sem bila točno dvakrat (obakrat zaradi njega). Iskala sva nekaj o piezo senzorjih (to je neka znanost o elektrotehniki in eksperimentalnih metodah, če začnem razpletat o tem kaj ti dejansko so, bodo same neresnice prišle ven izpod moje tipkovnice). Začnem se dolgočasiti, ker ničesar ne razumem, zato odidem na sprehod. O moj bog, koliko knjig, enciklopedij, priročnikov, znanstvenih publikacij! In kakšne teme in vede – medicina, elektrotehnika, informatika, strojništvo, astronomija … Kar malo se mi je zvrtelo od vsega. Najbolj fascinantno pa se mi je zazdelo to, koliko znanja, informacij, raziskanih problemov in področji leži v teh knjigah, o katerih se meni, enemu majhnemu osebku, niti ne sanja. Ok, si mislim, Laura, vsega ti pa res ni treba vedeti. Vseeno potegnem ven veliko enciklopedijo o vesolju – prevedeno v slovenščino seveda. In berem in se čudim.

Po poti domov razmišljam o tem, kako veliko dandanes povprečen človek ve. Veliko več kot le nekaj let nazaj. Vseeno nas večina hoče vedeti več, lovimo nove informacije in nova znanja. Malo za res, malo kar tako, ker nas kaj zanima. Kako torej vedeti več? Kje izvedeti nekaj novega, uporabnega, zanimivega? Ok, največkrat je to neka vrsta formalnega izobraževanja = študij. Kaj pa če ti študij ni dovolj? Kam potem? Na internet, v knjige, v članke? Tudi pogovarjanje je lahko neke vrste izobraževanje. Če se izobražuješ to ne pomeni le mukotrpnega sedenja za bukvami, dolgimi dvesto enaindvajset strani. Lahko se imaš prav fajn. In kje se bomo lahko izobraževali in imeli fajn hkrati? Izvedeli veliko novega, uporabnega, zanimivega? Ja na fANfARI! Naša-vaša konferenca ne bo kar tako, za malo sedet in poslušat, ampak bo veliko več! V tistem dnevu se bomo skupaj učili in čudili, smejali in klepetali, spogledovali in spoznavali, sedeli in plesali, jedli in pili, -li in -li … (dopolnjuj glede na lastne želje in potrebe). Torej poskrbi, da ne bodo strani in poglavja letošnje fANfARE zate ostala velika neznanka, saj se nekaj tako velikega kot bo fANfARA 09 ne da v celoti uskladiščiti na police in v splet.