Avtor: Anita Žumer

Do ju3 moraš oddati blog! A že spet. Zakaj tak odgovor. Zato, ker je enostavno težko, pisati o temi, o kateri nisem na tekočem. Potem na hitro skočim na fanfara.net pa stare-nove interne mejle pogledat in upat, da se kakšna tema za pisanje utrne. Med tem pa, kva a to vse mamo, kdo je na tej sliki, a je nov?! Pa na televiziji smo bili ali pa še bomo.?! Ker hud plakat! Kako izvirni blogi. Video blog. Kdo bo predaval?… Ideje še zmeraj nobene. Sem se hotela pretvarjati pa kar ne steče.

Srčno sem upala in si želela, da moj prispevek za Študentsko marketinško konferenco bo, kar se da uglašen. Istočasno se zgodilo in dogajalo je naslednje:
- planinsko društvo: planinska vodnica
- Bog te ljubi in želi, da izkusiš njegov mir in življenje!
- tečaj za lahke snežne ture
- Šmarna gora na³
- »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina – Jezusa Kristusa, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil ampak bi imel življenje.« Sveto pismo, Janezov evangelij 3,16
- seznam opreme: termo velur, debele nogavice, sintetično perilo,… cepin, dereze, kompas,… lavinska žolna, sonda,… sončna očala…
- bivakiranje na snegu
- Sestanek v ponedeljek na GZS, ob 18ih! Ob 18ih sem na Prušnikovi 99.
- seznam tur
- reševanje zasutega v plazu
- navpične vrvne ograje
- seminarska naloga
- Bog me je ozdravil vseh bolezni! Ozdravil je tudi mojo mami vseh alergij. Slava Bogu!
- nevarnost plazov 5. stopnje. Ostanem doma.
- zaustavljanje s cepinom
- ju3 grem v hribe
- 8. aprila kava JE. Tanja še pomnim. Prva in zadnja sta tvoji.

Se vidimo.

Avtor: Veronika Šantej

Po osmih urah dela v službi, kjer se zahteva 110% moje angažiranosti, po pisanju powerpoint prezentacije za poslovno konferenco ter dve urnega izobraževanja na delu »Kako napraviti dobre NOVICE v medijski hiši«, pridem vsa vesela domov, da bo končno konec tega napornega dne. Zaradi boljšega občutka le odprem moj zvesti timer, kjer si zapisujem vse pomembne in manj pomembne sestanke, informacije, stvari, ki jih moram narediti in kaj vidim z velikimi črkami zapisano? »NAPIŠI BLOG« ….aaaa…never ending day…

Samo kot zvesta članica ŠSDMS-ja, bom opravila tudi to dolžnost …pa čeprav verjetno malo (beri: ZELO) utrujena.

Prejšnji teden sem razmišljala kaj pisati v današnjem blogu in na misel mi je prišla tema »prehodna obdobja«. Zakaj? Ker sem sama v tem obdobju, ker to obdobje ni lahko, ker se iščeš, padaš, se spet pobereš, ne veš katero pot prehoditi, iščeš smerokaze,…

Ljudje gremo skozi mnogo faz v življenju, nekatera so težja, druga spet lažja, vsak jih doživlja drugače. Gotovo se spominjate prve osnovnošolske dni, ko smo nestrpno čakali našo prvo učiteljico, nove sošolke/sošolce, se učili brati/pisati/računati…ni bilo lahko. Situacija se nekak ponovi v srednji šoli, le da gre za drugačne občutke, misli: bom uspel narediti srednjo šolo/maturo, bom lahko očaral sošolko/sošolca, ga bomo šli s sošolci žurat… Po srednji šoli seveda sledi fax, ki je fenomen zase in velik korak naprej. Večina študentov se v tem času osamosvoji, začne skrbeti zase, si poišče stanovanje,… Začneš razmišljati, če si se vpisal na pravi fax ali se ti bo potrebno prepisati na drugega (beri lažjega). Vendar na »naporno« študentsko življenje se kmalu navadiš: ustajanje ob 10-tih, kratka predavanja (nič ni obveznega, vsaj še po dobrem, starem nebolonjskem sistemu), kavice s kolegi, večerno žuranje in izpitno obdobje, ki jim vedno sledijo »predizpitni žuri«, »medizpitni žuri«, »poizpitni žuri«. Ja res je težko tole, študentsko življenje.

Vendar kaj sledi faxu?? Potrebno je iskati redno zaposlitev, tisto »pravo«, kjer po enem mesecu ne boš moral reči »adijo«. Se odločiti ali še vedno živeti pri starših ali se popolnoma odseliti (v poštev ne pridejo več vikendi, ko si kot študent hodil domov). Narediti korak k ustvarjenju družine: partner= ja, otroci= ne, kariera= seveda…?? Hmm..vse zmedeno. Nihče ti ne poda pravega odgovora, ker ni univerzalne rešitve. Ker ni recepta, ki nam bi bil vsem všeč.

No, prepričana sem, da mi bo Fanfara dala kak odgovor kako nadaljevati. Na projektu Fanfara spoznavam veliko novih ljudi, novih zgodb, izkušenj,… Potrebno je imeti odprte oči, poslušati drug drugega in tako izbrati svojo, najboljšo pot in prepričana sem, da je delo na Fanfari, ena izmed tistih pravih poti.

Veronika

P.S. Lahko noč!

Avtor: Špela S.

Stavek? Avto? Odmor? Vsak je lahko takšen in drugačen, največji prelomek pa je, da prav vsakemu ugaja različna dolžina. Zamislila sem se nad samim pomenom samostalnika in sicer, relativnostjo dolžine. Lahko izhajam iz puhlice, ki se giblje v nevtralnih vodah, ni vsaka stvar samo za nekaj dobra ampak tudi obratno. V mislih imam tri minute v objemu fanta ali punce, ki minejo s svetlobno hitrostjo v primerjavi s tremi minutami sedenja na vroči kuhalni plošči, ki se nam zdijo kot večnost. Torej je predstavljivost posameznika o trajanju nečesa tesno povezana z občutji, ki jih pri imamo pri doživljanju.

Pravijo, da stvari izgubijo smisel, če predolgo trajajo, če pa so zelo kratke, si jih želimo še več, vsekakor z obzirom, da gre za pozitivno plat. Zakaj vedno hrepenimo po nečemu, kar je krajše? Mogoče se odgovor skriva v tem, da ne glede na situacijo, človeka ali dogodek, vidimo le lepšo plat najprej oz. je to ponavadi tudi to, kar hočemo videti. Življenje pa ne bi bilo življenje, če ne bi čez nekaj časa pokazalo tudi drugo plat medalje in nam vsaj malce razblinilo podobo, ki smo si jo ustvarili.
To pa lahko jemljemo kot začimbo in jo lahko obrnemo nam v prid, takrat ko strast in neučakanost ‘kratkosti’ začneta popuščati ter se prelevita v nekaj daljšega, trajnejšega. Ne zanemarjam pomisleka, da ravno občutek varnosti in stabilnosti, ki ga dolgotrajnost daje, vodi v razmišljanje ali je čas, da se premaknemo drugam…

Oglaševanje in naša lastna naivnost v dodano vrednost pa nam pri tem pomagata, v nekaterih primerih preveč, v drugih pa nam dajeta samo ‘potuho’.
Nekatere ‘pregrešne’ misli so se ob naslovu bloga verjetno spotaknile ob kakšen drug, bolj sočen pomen naslova ‘dolg ali kratek’… Dotične pa sprašujem, kaj vam je bolj pomembno: dolžina ali taktika?
Taktika… A res? Morda. Dolžina… Greš stavit? Odvisno. Jaz pa po moji dobri ženski pameti pravim, da ga dolžina taktike zmaga! : )