Avtor: Matic Prosen

Crap.

00:00

Na tale blog sem popolnoma pozabil. Še dobro, da sem slučajno pospravljal vsebino svojega e-boxa in naletel na Evin opomnik; »Ne pozabi! Do jutri moraš oddati svoj blog«. Težava pa je (seveda) v tem, da je ta jutri nekako že predvčerajšnjim…

00:01

Dogodek o katerem se toliko govori, toliko bere inu toliko sliši, se nič kaj sopihajoče bliža. Okence malce desno mi pravi »fANfARA se začne čez 0 mesecev, 0 tednov, 2 dni, 22 ur, 13 minut in 43 sekund« in ravnokar s Primožem in Tanjo ob jutranji kavici (sicer vsak na svojem koncu Slovenije, ampak to je popolnoma nepomemben detajl) usklajujemo še zadnje vizualne elemente, potem pa si po dooolgem času nameravam(o) privoščit nedeljsko sonce v hedonističnem slogu. Sumim, da bom kakšne štiri popoldanske urice preždel nekje ob kavi, družbo pa mi bo po vsej verjetnosti delal naš chef du créativa. Počitek, endlich.

00:04

V dneh, tednih, mesecih ustvarjanja fANfARE se je zgodilo marsikaj. Tako dobrega, kot slabega. Kot nekakšna ogromna skodela sladko-kisle omake, pri kateri ne veš, ali bo naslednji grižljaj sladek, ali kisel. Čemu kislo - o tem je bilo med vrsticami že mnogo povedanega, in pravzaprav bi bilo naivno pričakovati, da pri tako velikem projektu ne bo. Dobro, sesuti windowsi ob dveh ponoči, pre-montaža diska v drug abak (in nadaljevanje dela) zato, ker hočeš, da sta brošura in pingvin do jutra pri tiskarju, je pač svojevrsten praznik (ob katerem pa javno oznanjam, da se v bližnji prihodnosti odpovedujem polizdelkom iz Redmonda in presedlam v jabolčni Cupertino).

A z največjim veseljem bi vse kar sem v minulih dneh počel, počel še enkrat. In spet. Še tako velika opeka na poti mi niti za trenutek ni vzela volje in veselja do dela in verjamem tudi, da bo večina organizacijske ekipe tole našo satiro prav tako kot jaz ohranila v nesramno lepem spominu.

Hkrati pa sem prepričan, da jo boste kot super izkušnjo doživeli tudi vi, ki boste v torek z nami preživeli fanfastičen dan in z baloni posejano noč, ter odnesli s seboj kup znanja in novih zapisov v imenikih blekberijev
00:07

Mimogrede: Igor je shujšal za 4g!

Avtor: Tanja Šket

Moj zadnji blog mora biti po mojem mnenju možnost za vas, da pogledate malo v naše organizacijsko življenje. Opisati to kar se dogaja je skorajda nemogoče, ker tega dogajanja ni moč spraviti v besede. Poskusim vseeno…

Aleš nam je z svojo najprej zmanjšano in sedaj razširjeno ekipo (hvala Laura) zrihtal ogromno reči. Tako denarna sredstva, kot prigrizke, dostop do neta, da boste na tekočem z maili, praktična darilca in male ter velike nagrade.

Brina z svojo ekipo (kjer sem tudi jaz) usklajuje zadnje podrobnosti s predavatelji in razporedom, vsebinami in okroglimi mizami. Baj d vej za drugo okroglo mizo lahko sami postavite vprašanja: http://fanfara.net/2009/2009/03/30/vprasanja-za-okroglo-mizo

Za Stello sumim, da se močno pripravlja na afterparty, saj zbira top shit balone, ki letijo (her words, not mine). Mislite, da pokuša napitke, ki bodo na afterju? Odkar pa smo se odločili, da bosta skupaj z Špelo vodili fANfARO, pa je stanje toliko hujše. Zahteva samo še Jegra.

Eva in ostale PRovke se trudijo z našimi zahtevami in obupujejo, ko spreminjamo želje, pišejo intervjuje, novičke in komunicirajo ter usklajujejo številne medije, ki se zanimajo za nas.

Mak ob mojem glasu kar skrije glavo med ramena, ker ve da bo padla spet neka želja po spremembah na web strani, drugače je pa najbolj odziven človek na mailih (poleg mene).

Igor in kreativčki se trenutno ubadajo z brošuro, ki jo boste imeli v rokah 8. aprila, poleg tega pa je Igor čez noč iz prijaznega fanta postal prava pošast, ki od vseh nekaj hoče in samo grozi. Bravo Igor – jaz sem s tabo!!!

Matic….hja….nametagi, brošura, napisi, karte za after, plakati….to je vse kar ga še čaka in kot designerski perfekcionist ne spusti ničesar iz rok. Razen spanca. Je pa zmagal na Marketinški dirki v Mariboru. Mi imamo tako ali tako samo najboljše.

Moja malenkost in moja itak da najboljša ekipa imamo trenutno največ dela. Dnevno se ubadamo s prijavami, ker je že skoraj nemogoče še koga kam spraviti, planiramo kako vse spraviti na kraj dogajanja, kaj še rabimo, kaj je treba kupiti, pobrati, dobiti. Ali imamo kaj za jest za ljudi? Pa za pit? Pa kdo bo kaj delal? Kdaj kdo pride? Kdaj bomo prejšnji dan kaj delali? Kdaj pridejo postavit CityLighte? Kaj je kdaj na vrsti? Kaj morata govoriti voditeljici? In tako dalje…Zanimivo kaj ne? (In ja najdaljši odstavek pripada nam. Pa kaj pol).

Poleg nas ŠS DMSjevcev nam pomaga veliko »odraslih«. Tanja Kavran, ki je naša mama, opora, pomoč, spodbuda in prijateljica. Ladeja Godina Košir, ki nam svetuje pri programu, kakor tudi Iztok Sila, katerega boste spoznali na eni od okroglih miz. Tu je še Sašo Dimitrievski, ki ga pa tako ali tako zmaga. Obljublja, da se nam pridruži na afterpartyu. Posebna zahvala pa še našemu bivšemu predsedniku Sašotu Palčiču za hitro in učinkovito pomoč.

To je to. Če ne veste kdo je kdo, si poglejte na http://fanfara.net/2009/about/ekipa

Papa in se vidimo na fANfARI!

Ajaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Primoža sem pozabila. Kako sem mogla. Kaj on dela? Vse kar je treba. Kar ni narejeno. Nas povezuje. Kot pravi sam drži vse niti v rokah in skrbi, da zgleda da vemo kaj delamo. In nas spodbuja. Kako? Preberite
VODJA VOLODJA

Vodja projekta - to je en tič,
cele noči šljakam, naredim pa skor nič.
Vodja projekta - to je en kurc,
od jutra do jutra, moj dan ma sto urc.
Vodja projekta - to je en lulček,
se ukvarjam s pacienti, vsak je kot mulček.
Vodja projekta - to je en blek,
polovica jih daje od sebe en drek.

Vodja projekta - še dobr da nisi,
na levi in desni grdi so frisi.
Veš kaj je treba, veš kaj bi blo kul,
ampak en kurc to pomaga - se zašvicaš res ful!

Vodja projekta - rajš kar odpiši,
Vodja protokola se dost lepše sliši!
Zadnje dva tedna si res skos na tapeti, v tem kratkem času se postaraš dve leti.
Ampak vsi vemo da brez tebe ne gre,
kdo pa postavu pingvine bo vse?!
Sej če tvoj tim zajebe - vse bo še prov, gremo vsi skupi pač mal prej domov.
Konc koncev stvar je zabavna in smešna in oh, drugač kdo bi zajebavu z vsem skupi se sploh!
Zato zarad Fanfara ne bit nesrečna,
vsi te mamo radi - tut ko si tečna.

Piki sori…mogla sem…i luv ju!

Avtor: Tanja Šket

Hihi spet sem tukaj. Ja pa kaj. Če vam kaj ni všeč, ne berite dalje. Sej jaz tudi ne preberem vsega.

A ste opazili kako kul se vsi naši blogi navezujejo na fANfARO? Niste? Ni kul? Ali kaj? Meni je popolnoma všeč, da se vsak pisec bloga trudi vplesti fANfARO, ampak je že kar preočitno, a ne? In rutinsko. In robotsko. Primer? Včeraj sem šla z mamo kupiti nove spodnje hlače. In zato je fANfARA fajn, ker bomo tam vsi imeli spodnje hlače (no ja mogoče bo kdo brez – ampak to zdaj ni poanta). Razumete kaj hočem povedat? In seveda bo kdo rekel, kaj je zdaj Tanja, a misliš, da tvoji blogi pa gate trgajo? Mogoče ne, ampak jaz samo povem kar marsikdo misli, pa če mi zamerite ali pa ne. Če mi bo kdo dal kaki feedback na moj blog, da bo lahko naslednjič boljši, bom zelo vesela. Sicer pa okusi so različni kajneda? Pa da ne bo pomote – marsikateri blog je zanimiv. Samo preveč umetno so povezani. Dejte rajši povedat kakšne dirty details iz ekipe ali vašega lajfa. Folk hoče sočne zadeve. In koristne informacije.

Da pa se še malo navežem na fANfARO in koristne informacije. Kaj dobiš, ko se prijaviš na fANfARO:

- novo znanje (ne me prašat katero tristo kosmatih prerijskih koz – poglej si program. Za ta lene: http://fanfara.net/2009/program)

- festivalsko vrečo z praktično vsebino

- možnost sodelovanja v natečaju – to bi skoraj moralo biti obvezno za vse (ja ja ta leni že dajem link: http://fanfara.net/2009/tekmovanje)

- hrano in pijačo

- nova poznanstva (če vam je nerodno, vas bom jaz spoznala z novim folkom). Ta leni pošljite mi mail. Ta sramežljivi tudi.

- možnost sooblikovanja vsebine (coming soon – ta lenim bom takrat dala link)

- nagradno igro na fANfARI

- afterparty z norimi hiti, pijačo po želji in nagradno igro z nagradami v vrednosti 300 eur (sori ta leni, tukaj se boste morali potruditi)

- noro dober Smoothie

- kaaaaaaaaaavoooooooooooooooooooo

- obrite noge

- fun fun fun

- mene lahko spoznate. To je pa itak največ vredno. Če pa ni dovolj pa navržem še Primoža.

Zginte se zdaj prijavit, dokler je še cajt. Ni ga več veliko. Na pa se spet ta leni usajajo…… http://fanfara.net/2009/prijava

Avtor: Darijan Matevski

Približuje se dan, ko bo naša fANfARA upihnila drugo svečko. Približuje se dan ko bomo na after-partiju debatirali o tem kako smo delali na tem projektu, kako smo nekaj zelo dobro izpeljali, drugo pa še bolje. Ampak za enkrat še nismo tam, še vedno nas čaka kar nekaj dela in ko človek nekaj dela z veseljem, pa čeprav kdaj tega ni opaziti, počne to brez vsakršnih problemov in zadržkov.

Moram priznat, fANfARA ni samo projekt, kjer bi človek samo delal po nekih navodilih in načrtih, fANfARA je projekt pri katerem velja tudi samoiniciativa in je projekt, ki me je veliko naučil. Naučil sem se tako projektnega dela kot tudi življenjskih modrosti, v pravi obliki pa sem spoznal tudi strica DEADLINE-a. Ampak konec koncev se večkrat zgodi, da smo ljudje najbolj produktivni ravno takrat, ko nam voda teče v grlo.
Biti kreativen, imeti ob pravem času prave ideje medtem pa stric DEADLINE trka na vrata in jih po malem že odklepa-misija (ne)mogoče. Spoznanje, da ravno takrat ko potrebuješ dobre ideje teh ni, mi je dalo misliti. Človek sam pri sebi išče odgovore o tem fenomenu in nekako ugotovi, da je možnih razlogov več, ampak eden najpomembnejših je verjetno ta, da se dobre ideje porodijo kar naenkrat, med branjem knjige, gledanjem televizije, sprehodom,…

Ravno ta element, ideja, ki nima neke začrtane smernice in nima točno določene oblike, je tisti del, zaradi katerega se včasih ali celo prepogosto srečamo s stricem DEADLINE-om. Naučimo se delati pod pritiskom, saj če nam strica ne uspe prehiteti se zgodi verižna reakcija. Podirati se začnejo domine, ki stojijo za teboj, pa čeprav ste del iste vojske oz ekipe. Mogoče pa je »catch« ravno v tem, da mora vsak pri sebi poiskati in spoznati način, ki mu najbolj pomaga in olajša iskanje dobrih idej. Ampak ne glede na to, da lastnega guruja idej še nisem našel, mislim da smo obveznosti dobro izpeljali. Dejansko guruja sploh ne potrebujem, saj ŠS DMS »Team spirit« deluje brezhibno.

Avtor: Tanja Šket

Jerko piše kul bloge.

Ljudje zamujajo z blogi.

Mojca jih piše 14 dni vnaprej.

Tisti, ki bi morali stvari vedeti, niso obveščeni. Vedo tisti, ki ne rabijo vedeti.

Odprli smo prijave.

Igor rabi power komad z beati.

Prižgala sem cigaret.

Primož je prijazen.

Na SOF gremo.

Kaj bi brez Tanje K.?

Imela sem rojstni dan.

Potrebno je postaviti tri sitilajte.

Kako spremeniti fiksen prostor?

Če je Stella v Avstraliji, je nekaj drugače.

Moram naredit žur. Kmalu.

fANfARA bo na bilbordih.

Še vedno imam lanski fANfARIN nametag.

Bo vse v redu?

Bomo na RTV?

fANfARA Smoothie

Bo 33 potrdil?

Zakaj maili nimajo tona?

Najti moram stanovanje.

Dvojno kavo z mlekom.

Koliko jezna mora biti Špela, da me nadere?

Zakaj se ljudje vtikajo v stvari, ki se jih ne tičejo, če pa nekdo to stori njim pa je vse narobe?

Sponzorji so.

Divji afterparty.

Matic spet dela pozno v noč.

Jutri kava.

Diplomirala bom.

Primož pravi, da me bo zato vrgel iz ŠSDMS-ja.

In zdaj?

Avtor: Suzana Žbogar

Orodje za spoznavanje oz. pridobivanje novih prijateljev. Sredstvo, s pomočjo katerega obnavljamo stare prijateljske vezi. Prostor, kjer prodajamo svoj profil oz. našo osebnost. Trg, kjer prodajamo svoje potenciale. Nov način druženja, komunikacije in izmenjave mnenj. Nadziranje zaposlenih, partnerjev, prijateljev, simpatij. Oblikovanje novih interesnih skupin in utrjevanje že obstoječih. Zatiranje posameznikov oz. dvigovanje njihovega ega. Psihoterapija.

Vse to in še več ponuja spletni »fenomen« Facebook na enem mestu. Dovolj je razlogov, da delček (pri nekaterih ne gre uporabiti pomanjševalnice) svojega prostega časa namenimo tovrstni internetni komunikaciji. Se vse skupaj sliši kot oglas za prodajanje samega sebe?

Socialna mreža, kjer imam trenutno natanko 328 prijateljev, je med drugim vzpodbudila tudi moja razmišljanja o prijateljstvih. Ogromno število prijateljev, ki jih ima vsak uporabnik, kaže na raznolikost odnosov, ki jih vzpostavimo z vsakim posameznikom. V sodobni družbi so tudi množični mediji tisti, ki vplivajo na predstave o prijateljstvu in nekateri posamezniki jih absorbirajo za edine možne. Tradicionalni pomen prijateljstva se tako počasi izgublja oz. se razčlenjuje na prafaktorje. V naši paleti prijateljev so tako prijatelji, s katerimi gremo na kavo skoraj vsak dan, pa tisti, ki si to čast zaslužijo tedensko, mesečno, polletno … Potem so tu kolegi, ki se bojda razlikujejo od prijateljev, s katerimi se pogovarjamo zgolj o najsplošnejših stvareh in so prijatelji, s katerimi imamo intimne pogovore. Prijatelji iz osnovne, srednje šole, prijatelji s fakultete, občasni in interesni prijatelji. Ne pozabimo tistih, s katerimi se srečavamo le na zabavah, kjer se utrjevanje prijateljskih vezi pošteno nadoknadi. Danes živimo v družbi, kjer so pogosta zgolj bežna srečanja in nimamo časa za negovanje, utrjevanje prijateljskih vezi. Obstajajo pa vezi, ki so že tako močne, da je le potrebno paziti, da se ne pretrgajo. Takšne vezi pa se vzpostavijo s tisto peščico pravih prijateljev, ki združujejo vse zgoraj našteto in še več. Z njimi smo v dobrem in slabem.

Prijateljstvo je neke vrste lepilo v družbi in vezivo med ljudmi, ki veže in oblikuje različne skupnosti. ŠSDMS-jevci smo nadobudni študenti s podobnimi interesi, pogledi na svet in skupnimi cilji. fANfARA je eden izmed njih.

Avtor: Darijan Matevski

Že v mladih letih so na nas starši, socialna in kulturna okolica … naučili vrednot v življenju. V glavo so nam vcepili lastna prepričanja in mišljenja, prepričanja in mišljenja, ki prehajajo iz roda v rod že stoletja, prepričanja in mišljenja, ki so že tako stara, da so postala nenapisana pravila. Temelji družbe so postavljeni na klišejih, katere smo sčasoma sprejeli, obenem pa si postavili ovire v našem življenju.

»Obožujem gledanje oglasov!« Resnično težko kredibilen stavek, saj se nas večina sploh ne spomni kateri je bil zadnji oglas, ki smo ga videli. Zanimivo, glede na to, de je posameznik dnevno izpostavljen med 800 in 3000 oglasi (cca). Le zakaj? Čas je za oglase, čas je da za nekaj trenutkov zamenjam televizijski kanal, čas je da skočim na wc, čas je da si grem naredit sendvič, da letim na cigaret, da pogledam maile,… Če pa smo oglasom vseeno izpostavljeni jih ne opazimo, saj so naše misli že daleč proč.

Večina oglasov je postala klišejsko dolgočasnih! Namesto, da bi opazili izdelek, si preprosto rečemo:«Hm, še ena reklama za pralni prašek.« Iz poslovnega vidika je seveda učinkovito ob postavki, da so ti oglasi predvajani tolikokrat, da se nam hote ali ne vcepijo tam nekje v ozadju naših možganov. Klišeji zavirajo kreativnost! Pa vendarle se med vsemi temi proizvodi tekočega traku najdejo tudi umetniška dela. Tisti oglasi o katerih radi govorimo, debatiramo, se jim smejimo, oglasi za katere si želimo, da bi jih sami ustvarili.

Ustvarjalci dobrih oglasov so prav posebni ljudje. So tisti, ki ne živijo po nenapisanih pravilih, tisti, ki ne marajo klišejev, tisti, ki preskakujejo in podirajo ovire, tisti, ki si upajo misliti drugače! In danes imam to srečo, da sem s takimi ljudmi obkrožen v Študentski sekciji društva za marketing Slovenije. Skupaj ustvarjamo fANfARO, najglasnejšo študentsko marketinško konferenco, konferenco, ki si letos drzne biti še glasnejša! (si drzne biti-povzeto po tekstu Primoža J.)

Avtor: Veronika Šantej

Bilo je začetek jeseni, konec poletnih avantur, toplih dni, skratka čas za nekaj novega. Iskala sem nove izzive, znanja ter nove, zanimive(jše) »obraze«. Vabilo ŠS DMS-ja, da išče nove člane, je prišlo ravno v pravem trenutku in tako sem se jim pridružila (na srečo). Že na lanski Fanfari sem občudovala »male« mojstre trženja, njihovo željo po skupnem uspehu, profesionalnost,…in danes…danes sama prispevam majhen delček k velikemu mozaiku Fanfare oz. ŠS DMS-ja.

Eden izmed fenomenov ŠS DMS-ja se mi zdi naše druženje. Družimo in povezujemo se na različne načine, ter tako gradimo bolj ali manj poglobljene odnose. Naše glavno »vezivo« je ponedeljkov sestanek na GZS-ju. Sestanki naj bi se načeloma začeli ob 18:00, vendar temu ponavadi ni tako. Naš predsednik si vzame dovolj časa, da na dlančniku poišče dnevni red, kar pa vsekakor prispeva k produktivnejšemu in konstruktivnejšemu sestanku. Še prej si (Mr. President) priskrbi (najraje) Tanjino pomoč, da se glasne ŠS DMS-jevce umiri. Če si kdo nato še upa »piskati«, mu Primož grozi s Stellino disciplinsko kazen. In potem, ko je že res čas, da nekoga doleti tisti neprijetni zapisnik, v sejno sobo pokukajo kelnarji, da se naroči kratke črne in dolge blonde, pardon dolge bele, pa da ne pozabimo na kavo z medom. In nato končno le nastopi čas, da se sestanek uradno začne s Primoževimi slavnimi besedami: »Kakšna pripomba na prejšnji sestanek..?«…vse to poteka ponedeljek, za ponedeljkom…kot naš skupni, ponedeljkov ritual, če ga ni, se počutimo slabo, nismo »popolni«…

Da pa ne bom ostala samo pri naših ponedeljkovih sestankih. Družimo se tudi izven prostorov GZS-ja, in sicer na megamarketinških žurih, na motivacijskih vikendih, na vsedruštvenih žurih (ja, žuri so kar pogosti), na drsanju v Tivoliju, na konferencah ( Sporto, Zlati boben,..) in na vse zadnje, na največji študentski marketinški konferenci, na FANFARI. Zato pridite na Fanfaro in se družite z nami, med sabo.. Vprašajte našega predsednika, če vam lahko pokaže svoj dlančnik, ali pa našo disciplinsko komisijo pocukajte, kaj pomeni biti »kaznovan«,.. dovoljeno je vse (no..hmm…pretiravam), pa vendar, bodite »in« in se družite na ŠS DMS-jev način!