Avtor: Stella Korošec

Vaaauuu, kako neverjetno hitro čas beži, še posebej, ko se imaš tako zelo noro dobro. Zadnji trije meseci, ki so bili obarvani s pripravami na fANfARO so minili s svetlobno hitrostjo. Občutek imam, kot da smo se šele prejšnji teden z vodjami ekip dobili na prvem sestanku, kjer se je vse zdelo še tako zelo daleč in v oblakih. Seveda pa bolj kot se bliža dan D, manj imamo časa, večja je panika, vsak dan več mailov v inboxu in manj spanja ponoči.

Glede na to, da je moja vloga pri nastajanju fANfARE predvsem pripraviti najboljši afterparty, sem se v zadnjem mesecu z dušo in telesom posvetila predvsem preverjanju »scene« v vseh ljubljanskih klubih Mogoče se stvar sprva sliši zabavna, ampak vam moram povedati, da se človek kar malo utrudi. Še posebej, če je zraven treba odpisati še kakšen kolokvij na faksu in oddati nekaj seminarskih nalog. Tako najprej od ponedeljka do četrtka ne spim, ker se obremenjujem s tem kako bom napisala 25 strani o temi, ki me sploh ne zanima ali pa kako bom junija naredila vse izpite, da bom lahko septembra ležala na kakšni oddaljeni plaži… potem pa prideta petek in sobota, in spet ne moram spati, ker je treba it pozdravit vse prijatelje, ki praznujejo rojstne dneve in vse ljudi katere nisem videla že nekaj mesecev. Kratka pijača v petek zvečer se tako spremeni v žuranje do sedme ure zjutraj, ki ga je potrebno v soboto zvečer spet nadaljevati do nedelje, do osmih zjutraj. Dnevi se prespijo, roki za oddaje pa so vedno bližje.

Prejšnji vikend je bil v znamenju zaključne zabave na SOFu. Atmosfera je bila odlična, polno znanih obrazov in ŠSDMSjevcev pripravljenih na noro zabavo. Primož je najprej znorel, ker je moral pol ure čakati v vrsti za pijačo, potem pa se raje nehal jeziti in si našel soplesalko ter jo odvrtel kdo ve kam Brina je delovala rahlo izčrpano po napornem tednu na SOFu, ampak nasmešek na njenem obrazu nam je dal vedeti, da je zadovoljna in ponosna na svoje uspehe. Tanja je na plesišču divje migala z boki, izven njega pa preganjala čedne fante Igor nam je pokazal vse kreativne gibe, ki jih obvlada. Najprej mu je pri tem pomagal tudi Matic, potem pa se je raje usmeril v zapeljevanje deklet Ana in Laura sta po moje prejšnje večere malo goljufali, ker sta imeli toliko energije, da se jih sploh ni dalo ustaviti na plesišču. Prav tako se je iz enega konca dvorane na drugega neustavljivo vrtela tudi Špela v svoji rdeči pikčasti oblekici. Mak pravi, da se ne spomni, da bi se kaj slikali, kljub temu da sem imela ves čas fotoaparat v roki. Tam sta bila tudi Tomi in Aljoša ter naše PR punce – looking beautiful as always. Mislim, da nisem nikogar izpustila, v nasprotnem primeru se poslužujem istega izgovora kot Mak Z eno besedo, bilo je NORO!

V soboto je sledil nov žur v Ljubljani in potem še v torek, pa še naslednji petek in ne boste verjeli tudi v soboto. In ja, preživela sem vse to. Sicer komaj, ampak sem. Vse to, samo za dobro fANfARE. Nekdo se pač mora žrtvovati, da lahko kot celotna ekipa izpademo popolni
Komaj čakam jutri!!!! Se vidimo!
p.s.: V soboto me čaka še en žur Zdaj mi pa samo ne reči, da nimate energije za afterparty fANfARE!!!

Avtor: Mojca Klenovšek

smo se vrnili iz Portoroža, polni vtisov, kritičnih pogledov, morda novih znanj. Zanimivo je bilo t.i. mreženje. Mreženje na SOF-u s kakšnimi potencialnimi delodajalci je izjemno okrnjen. Ne zato, ker ne bi bilo priložnosti, ampak zato ker potencialni delodajalci niti ne želijo priti v kontakt z nami. Na SOF pridejo z drugačnim namenom. Po moje s tem, da vidijo svojo konkurenco, morda nove (potencialne) partnerje, da se pohvalijo s svojim delom ali da se preprosto udeležijo 20 kav na dan in zažurajo dolgo v noč. Da moje opazke ne bi dajale napačnega vtisa: sama sem se imela zelo lepo, verjetno tudi zaradi tega, ker mreženja s pomembnimi živinami niti nisem vkalkulirala v te tri dni.

Sem pa postala ponosna. Ponosna, da naša Fanfara ne bo takšna. Tam boste srečali ljudi, ki se bodo želeli mrežiti, če ne na predavanjih pa na Afterpartyu. Definitivno že zato, ker jim bomo po 21.00 zvečer v Piano Baru ponudili tako mamljive nagrade, da se mreženju enostavno ne bo izplačalo odpovedati. Takšne zabave pa imajo še eno pomembno dodano vrednost, ki je morda nihče ne omenja. Kdaj se šli nazadnje s svojo/svojim najboljšo/najboljšim sošolko/sošolcem med delovnim tednom na 3 urno kavo in se pogovarjali le o osebnih stvareh? In to na tisti iskren način, ko ne pogledate v tem času niti enkrat na mobilec ali na uro. Pravo sprostitev vam dejansko ponudijo zabave, ko niste na faksu, ko se ukvarjate s svojimi prijatelji in sošolci in nimate čez 20 minut naslednjega predavanja.

Jaz takšne žure naravnost obožujem! Ko pridem v svoji najljubši oblekci (ker bo, upam, že nad 10 stopinj) in poklepetam prav z vsemi, ki se mi prešerno smehljajo in sem jih na hodnikih vedno želela ogovoriti s kaj več kot le »živjo«. Definitivno se veselim novih spoznanj! In prepričana sem, da jih bom dobila na srečni 8. april. Veselim se že zato, ker je DJ popolnoma srečen, ker želimo »wake-me-up« glasbo, ker je lastnik Piano bara žurer pri 50-ih in ker imam okoli sebe šopek deklet, ki bi plesale vso noč! Saj res, zelooo rada plešem-zapiši si za uho, če želiš nagrade.

PS: TO NI PRVOAPRILSKA ŠALA