Avtor: Špela Sedej

Večkrat se nam zdi, da je nam nekdo ali nekaj tako blizu, hkrati pa imamo občutek, da se kar ne moremo približati dovolj ali vsaj tako hitro kot bi hoteli. To pa izhaja iz pričakovanja in naudušenja, kaj nam bo tisti nekdo ali nekaj prineslo. Mi, karenine, pa vztrajno čakamo, da bo sreda tu in da vidimo vas, vedoželjne mlade ljudi, ki se podajajo na trnovo pot svojih karier.

Mi pa na tej točki stojimo kot ‘mehak mostiček’, ki vam pomaga čez nekaj trnov do tistega, kar pravimo, da je dobro vedeti in dobro koga poznati. Na koncu koncev nikdar ne veš kdaj kdo prav pride, pa čeprav se sliši grdo. Po drugi strani pa je spoznavanje novih ljudi zabavno, naučijo nas marsikaj in nenazadnje, lahko dobimo novega prijatelja. Pa pustimo spoznavanaje za after party po fANfARI, kjer bo praksa potrdila teorijo.
Ne bom dolgovezila, raje ti kakšno modro povem na študentski marketinški konferenci, tam kjer boš tudi ti. Prihaja - fANfARA – vaša, naša, študentska, predvsem pa za vas od nas.

Avtor: Dejan Pećanac

S prijatelji moramo vzdrževati stike, preživljati nekaj našega časa z njimi, nenehno iskati skupne interese, spremljati relevantne dogodke, ki se jim pripetijo … Če to zanemarimo, se nam lahko kaj hitro zgodi, da nekega dne ugotovimo, da jih imamo v bistvu zelo malo, tistih “pravih” pa še manj. Kaj se je zgodilo? Nismo zanimivi? Nismo “kul”? Se nas sramujejo? Pa saj jim nismo nič žalega storili … ? Zakaj ni tako kot je bilo včasih?

Razlog je velikokrat preprostejši - nismo si vzeli dovolj časa za njih. Prijatelji so se spremenili, dobili “nove potrebe”, mi pa nismo bili dovolj pozorni, da bi se temu prilagodili. Kot da bi 2 leti spali; mi smo isti, ljudje okrog nas pa vsi spremenjeni - vsaj zdi se nam tako. Poskusimo z iskanjem novih prijateljev; hodimo pogosteje ven, vse pogosteje začenjamo teme z neznanci, ves čas upamo, da se bo druženje z njimi obrestovalo v neko pristno, dalje trajajoče prijateljstvo, pa nam to le redko uspe. In trud, in čas, in energija, ki jih vlagamo v to, so lahko enormni. Ker je očitno nove prijatelje težko pridobiti čez noč, jih imamo zmeraj manj in če se hitro česa ne domislimo, nam bo ostala le peščica, ki jim očitno ali res zelo ustrezamo ali pa nam je celo uspelo biti jim koristen prijatelj … Zaenkrat. Kaj delamo narobe? Zakaj nimamo več “zvestih” prijateljev?

… Problem sem predstavil s človeškega vidika, nadaljevati bom skušal s poslovnega …

Da bi kot podjetje pridobili kupčevo zvestobo, se moramo za le to pošteno potruditi. Gledati moramo skozi oči kupca, kako on zaznava produkt (proizvod ali storitev) podjetja, upoštevajoč VSE izkušnje, ki so prisotne ob nakupovanju in uporabi produkta podjetja. Uspešno podjetje se tudi zaveda, da kupčeva zvestoba ni premosorazmerna z zadovoljstvom in da je zaradi tega treba biti vedno pozoren na malenkosti, saj lahko ravno te pokvarijo do tedaj super odnos. Kupci so celo tako zapleteni, da kadar podjetje veliko obljublja, tudi več pričakujejo in so (morda nepravično), do takega podjetja bolj kritični in hitreje najdejo napake in luknje/ice v obljubah, takšni so tudi, kadar je odnos že dlje časa zadovoljiv. Zdi se skoraj nemogoče povsem zadovoljiti kupca, da bo ostal “naš”, “zvesti” kupec.

Včasih je trgovec poznal skoraj vsakega v ulici, se pogovarjal z njim, ga povprašal po določenih osebnih stvareh, trgovec je tako okrepil kupčevo zvestobo, kupec pa se je počutil zaželjenega, pomembnega … trgovec in kupec sta lahko imela prijateljski odnos. V tistih časih je to bilo možno, danes se zdi, da je to le še v zametkih - za ta zametek pa se je treba še pošteno potruditi.