Blogspresso

Objavil fanfara lepega april - 6 - 2009

Avtor: Matic Prosen

Crap.

00:00

Na tale blog sem popolnoma pozabil. Še dobro, da sem slučajno pospravljal vsebino svojega e-boxa in naletel na Evin opomnik; »Ne pozabi! Do jutri moraš oddati svoj blog«. Težava pa je (seveda) v tem, da je ta jutri nekako že predvčerajšnjim…

00:01

Dogodek o katerem se toliko govori, toliko bere inu toliko sliši, se nič kaj sopihajoče bliža. Okence malce desno mi pravi »fANfARA se začne čez 0 mesecev, 0 tednov, 2 dni, 22 ur, 13 minut in 43 sekund« in ravnokar s Primožem in Tanjo ob jutranji kavici (sicer vsak na svojem koncu Slovenije, ampak to je popolnoma nepomemben detajl) usklajujemo še zadnje vizualne elemente, potem pa si po dooolgem času nameravam(o) privoščit nedeljsko sonce v hedonističnem slogu. Sumim, da bom kakšne štiri popoldanske urice preždel nekje ob kavi, družbo pa mi bo po vsej verjetnosti delal naš chef du créativa. Počitek, endlich.

00:04

V dneh, tednih, mesecih ustvarjanja fANfARE se je zgodilo marsikaj. Tako dobrega, kot slabega. Kot nekakšna ogromna skodela sladko-kisle omake, pri kateri ne veš, ali bo naslednji grižljaj sladek, ali kisel. Čemu kislo - o tem je bilo med vrsticami že mnogo povedanega, in pravzaprav bi bilo naivno pričakovati, da pri tako velikem projektu ne bo. Dobro, sesuti windowsi ob dveh ponoči, pre-montaža diska v drug abak (in nadaljevanje dela) zato, ker hočeš, da sta brošura in pingvin do jutra pri tiskarju, je pač svojevrsten praznik (ob katerem pa javno oznanjam, da se v bližnji prihodnosti odpovedujem polizdelkom iz Redmonda in presedlam v jabolčni Cupertino).

A z največjim veseljem bi vse kar sem v minulih dneh počel, počel še enkrat. In spet. Še tako velika opeka na poti mi niti za trenutek ni vzela volje in veselja do dela in verjamem tudi, da bo večina organizacijske ekipe tole našo satiro prav tako kot jaz ohranila v nesramno lepem spominu.

Hkrati pa sem prepričan, da jo boste kot super izkušnjo doživeli tudi vi, ki boste v torek z nami preživeli fanfastičen dan in z baloni posejano noč, ter odnesli s seboj kup znanja in novih zapisov v imenikih blekberijev :)
00:07

Mimogrede: Igor je shujšal za 4g!

  © Študentska marketinška konferenca fANfARA 2009

Curiosity killed the cat

Objavil fanfara lepega marec - 17 - 2009

Avtor: Matic Prosen

Že od malih nog me je skrajno veselilo okoli preganjati raznobarvne pripomočke (sem štejem tudi črno in belo) namenjene dekor terorju nad čimerkoli pač že, in ustvarjati bolj ali manj očesu privlačne, baročno-romantične, abstraktno-izpovedne, verjetno-kič 2D skulpture. No, vmes se je seveda tu in tam znašla tudi kakšna čisto spodobna grafika?

Verjetno sem s časoma prešel z zahtevnih na manj-zahtevne metode (Illustrator vs. dobri stari FaberCastell 9H, H, F, HB, 9B, le poskusite kaj je »enostavneje«!), in verjetno je vse skupaj v pretežni meri posledica okolja v katerem sem odraščal, nedvomno polnega tovrstnih spodbud.

V tisti, kritični eri svoje nezrelosti (srednja adolescenca?), sem na tovrstno ustvarjanje skoraj popolnoma pozabil, a samo vprašanje časa je bilo, kdaj me bo zopet »zagrabilo«. Me sedaj drži? Že kakšna tri leta, mogoče malce več, mogoče ne. Včasih bolj, včasih manj.

A v teh treh letih sem precej spremenil svoj (vizualni) pogled na svet okoli sebe. In še kaj drugega seveda. Namerno? Bojda je to neke vrste »poklicna« deformacija…

Kako torej? Nekako bi lahko zadeve pospravil v dva koša, let`s take a look;

1. Seeing everything through a designer`s eyes

Sem spadajo verjetno zame najbolj opazne spremembe. Več kot (z)vem o oblikovanju, težje se spoprijateljim z »nelepimi« stvarmi. Še težje pa sam ustvarim nekaj, s čimer sem vsaj približno zadovoljen. Pravzaprav nikoli nisem zadovoljen. Še.

Oglas na TV

- pred tremi leti; Uporaba različnih kombinacij gumbov na daljincu.
- danes; Res mi je všeč tale barvna kombinacija. Zelo všečna kompozicija, kul efekti. Katera agencija praviš?

Film

- pred tremi leti; Najavna špica > film > konec.
- danes; Najavna špica (wow, kul animacija) > logotip filma (Katera tipografija je to? Kje se jo da dobiti? Kako bi izpadla na črni podlagi? Lahko bi jo kar sam naredil? Mogoče bi bilo bolje če … ) > film > konec.

Comic Sans?

- pred tremi leti; Kako dober font! Res mi je všeč kako ga je uporabil(a) v 5 različnih barvah in kombinaciji z še 10 ostalimi pisavami.
- danes; le rahel nasmešek, očesna grimasa in sprememba vidnega polja.

Fotografiranje

- pred tremi leti; Prižgi > nameri > sproži
- danes; Prižgi > šit, a ni malce pretemno? > nameri > ISO 400? > globina? > pa ravno tam mora stati smetnjak? > sproži > sproži > sproži.

2. Keeping up with the Joneses (and time)

V svetu oblikovanja se praktično vsak dan pojavijo nove, novejše, svetlejše zadevice, katere si tako zelo želiš (želim?), in stvari, ki jih počnejo drugi, in seveda bi jih rad tudi jaz.

C:Program Files?

- pred tremi leti; Adobe Photoshop 7.0
- danes; Adobe Creative Suite Master Collection 4, QuarkXpress 8, Wacom Intuos 3 Drivers, 3DConnexion SpaceNavigator Drivers.

Kupovanje računalnika

- pred tremi leti; saj lahko zapravim par 1000 SIT (takrat so še bili, da), in zamenjam nekaj komponent?
- danes; Mac Pro za resno delo, Mac Mini za home-entertainment, MacBook Air za na faks. Ker je Leopard tako kul.

David Airey, Seth Godin, Andy Warhol, Jonathan Ive, Giambattista Bodoni, David Carson, Milton Glaser, Wally Olins, Paul Rand.

- pred tremi leti; Kdo?
- danes; Ljudje, ki so na različne načine prispevali (in še vedno) svoj delček v mozaik moje oblikovalske osveščenosti.

Freizeit

- pred tremi leti: kava, knjiga (random), kava, zunaj, zunaj, kava, zunaj, daleč. Tu in tam tudi kakšen film ali katera izmed nadaljevank/nanizank, seveda tistih, ki k nam počasi pronicajo šele sedaj (biti gusar bilo je nuja).
- danes; še vedno knjige (a lot), tokrat vsebinsko večinoma prilagojene dizajnu, oglaševanju in marketingu, prebiranje RSSov (FeedDemon count currently 72), preganjanje in poganjanje tiste ali one oblikovalske aplikacije, zlivanje idej na papir. Web. No, seveda je socialna komponenta še vedno pris(o)tna.

Ampak zaradi zgoraj naštetega me seveda nikakor (še) ne označite za »pravega« oblikovalca. Manjka mi še ogromno. Verjetno bi samega sebe oklical ____________, _____________, ______________, ki se ______________ _____________.

Ali pa tudi ne. Figure it out.

Kakorkoli; Work it, Make it, Do it, Makes us, Harder, Better, Faster, Stronger, More than, Hour, Our, Never … Work is NEVER OVER*.

*plagiat – (če lahko Primož, lahko tudi jaz? Hvala in slava duetu Kitsch Nitsch!)

  © Študentska marketinška konferenca fANfARA 2009

Mogoče malo o marketingu? Že danes?

Objavil fanfara lepega februar - 24 - 2009

Avtor: Matic Prosen

V enem izmed člankov sem enkrat zasledil zanimivo primerjavo marketinga z nogometom. Kadar smo udobno nameščeni pred televizijskim ekranom, smo vsi strokovnjaki za igro. Ko pa enkrat pristanemo na igrišču, se v večini primerov zadeve kar pošteno zakomplicirajo. Igrišče postane naenkrat ogromno, število igralcev nepregledno, žoga pa nikakor noče tja, kamor jo želimo poslati. Če seveda sploh pridemo do nje. Povsem utemeljena je primerjava z našim odnosom do marketinga. Na papirju je vse v najlepšem redu (ali tudi ne), v razvnetem in dinamičnem poslovnem okolju pa kaj kmalu ugotovimo da ni tako, saj ima okolje ali bolje, trg, v vsakem trenutku pripravljeno presenečenje ali dva. Samoumevno je, da bodo preživeli le tisti najbolj sposobni in fleksibilni, ki bodo sposobni prilagajati se spremembam, s katerimi se srečujejo. Kot nogometna ekipa, kajne?

Organizacija, pa naj gre za podjetnika, korporacijo, javno ustanovo ali klub, ki si zagotavlja preživetje in razvoj z menjavanjem svojih izdelkov ali storitev ni samozadostna, temveč je še kako soodvisna od okolja, v katerem deluje. In prav aktivnosti marketinga, skušajo reagirati ali aktivno vplivati na razmere na igrišču. Odličen izdelek sam po sebi nikakor ni zagotovilo za uspeh.

Odgovorov na vprašanje kaj natanko je marketing, je verjetno ravno toliko, kolikor je ljudi, ki so o tem razmišljali. Priznani teoretik, lahko bi mu rekli tudi oče marketinga, Philip Kotler, definira marketing kot: »Družbeni in upravljavski proces, s katerim organizacije in posamezniki dobijo, kar potrebujejo in želijo, tako da ustvarijo, ponudijo in medsebojno zamenjujejo izdelke, ki imajo vrednost« (Kotler, 1998, 6).

Marketing je torej akcija. Je razumevanje odjemalcev. Je usklajena, sinergična celota vsega kar organizacija na trgu počne. Je ciljno delovanje z namenom načrtovanja, organizacije in učinkovitega vodenja aktivnosti, ki v končni fazi skušajo ustvarjati določeno vedenje ciljnih skupin oz. zadovoljiti njihove potrebe. Beseda marketing je mnogokrat zlorabljena in neprimerno uporabljena beseda. Večina ljudi jo razume le kot aktivnosti oglaševanja in agresivne prodaje, pa čeprav predstavljata le delček vseh aktivnosti.

Organizacija marketinške aktivnosti navadno kombinira v instrumentalni splet, ki ga običajno imenujemo marketing miks oz. marketinški splet in po verjetno najbolj razširjeni McCarthyjevi (1964) klasifikaciji 4P-jev vsebuje aktivnosti managementa izdelkov iz marketinških vidikov (design, embalaža, znamka, kakovost, image, asortiment, itd.), marketinškega komuniciranja (oglaševanje, pospeševanje prodaje in nabave, odnosi z javnostmi, komunikacija med deležniki, itd.), cenovnega pozicioniranja (prodajna in nabavna cena, plačilni pogoji, pogoji dostave, dodatne storitve, garancije, itd.) in managementa prodajnih poti izdelkov, ki ga radi poenostavimo kar z marketingom na nabavnem in prodajnem področju. Seveda je ta klasični »4P« do današnjih dni zaradi diferenciranja izdelkov, segmentiranja trgov in naraščanja inovacijske sestavine obojih, doživel vrsto revizij in vsebinskih popravkov. Kot primer, Baumgartner (1991) predlaga klasifikacijo »15P«. A kakorkoli, ne glede na to, ali obravnavamo marketinški splet kot spet štirih ali več elementov (velikokrat pa je namreč mogoče večje število elementov konceptualno skrčiti na obstoječi »4P«), je vsekakor nujno potrebno tem elementom dati novo vsebino, ki jo zahteva in prinaša današnje poslovno okolje, saj izdelek že dolgo ni več zgolj skupek materialnih značilnosti, ampak v procesu dematerializacije in razblagovljenja postajajo vse bolj pomembne njegove inovacijske, servisne, informacijske in psihološke sestavine (Dubrovski, 2006). Marketinški splet razumemo kot taktično komponento marketinške strategije, naravnano konkretno na udejanjanje predhodno opredeljenih strateških ciljev in aktivnosti marketinga ali mogoče bolje, kar celotne organizacije. Strateški del marketinga predstavlja nekakšno osnovo za kasnejše odločanje na ravneh marketinškega spleta, so namreč odločitvena področja ključnega pomena, ki se lotevajo in nanašajo na ustvarjanje tržno-menjalnih odnosov, ter na pogoje, ki so potrebni za ustvarjanje teh odnosov. Seveda je to osnova za doseganje konkurenčnih prednosti. Poudarimo pa, da ne smemo obravnavati aktivnosti marketinškega spleta in njegovih sestavin togo oz. zgolj v taktično-operativnem pomenu. Marsikatera izmed aktivnosti marketinškega spleta ima v dani konstelaciji lahko tudi strateški oz. življenjsko pomembni pomen za preživetje in razvoj izvajalca marketinga (Snoj in Gabrijan, 2007). Kot primer lahko vzamemo odnose z javnostmi v primeru krize organizacije.

Glede na različna možna gibanja v okolju in znotraj organizacije, je koristno pripraviti več alternativnih marketinških spletov. S tem je omogočeno pravočasno uspešno in učinkovito delovanje in reagiranje na spremembe z izbiro najustreznejšega marketinškega spleta za posamezen ciljni trg, pri čemer naj bi upoštevali predvsem razmerja med potrebnimi resursi in pričakovanimi učinki (Snoj in Gabrijan, 2007).

Kadar je govora o marketinškem spletu in nasploh izrazitemu marketinškemu delovanju, je vredno poudariti, da lahko tovrstno udejstvovanje organizaciji ključno doprinese k dosegi naslednjih ciljev (nekaj povzeto po Meffert, 1978, 519):

- zagotovitvi rasti organizacije
- razpršitvi rizika in težnja k zanesljivosti
- zagotovitvi primerne stopnje pokritja (rentabilnost)
- zaposlitvi prostih kapacitet
- povečanju goodwilla organizacije
- izboljšanju konkurenčnega položaja
- racionalizaciji temeljnega procesa
- doseganju finančnih ciljev
- prilagajanju razmeram na trgu
- povečevanje prostorskih, časovnih, kakovostnih in drugih koristi

Za odločanje pri tovrstnih aktivnostih potrebuje organizacija tudi informacijsko osnovo, zato kot pomemben del štejemo tudi ustvarjanje informacij za potrebe marketinga oz. marketinško raziskovanje (kot del strateškega marketinga tudi strateška analiza in diagnoza).

O marketingu ni smiselno govoriti, če ne gre za celoto omenjenih aktivnosti. Kadar so namreč tovrstne aktivnosti med seboj relativno nepovezane in neusklajene, jih naj nebi poimenovali kot marketinške. V takih primerih imamo opravka s posameznimi aktivnostmi nabave, prodaje, oglaševanja, razvoja, skadiščenja, raziskovanja, distribucije, itd.. Kot nogometna ekipa, ki potrebuje usklajeno delovanje.

Z ustreznimi sodili je možno meriti tudi učinkovitost in uspešnost marketinga. Učinkovitost se odraža skozi rast prodaje, vrednost prodaje, tržni delež, medtem ko so faktorji uspešnosti ugoden image, zaznana vrednost izdelka, stopnja zadovoljstva in lojalnosti, profit, ipd.

Če sem na začetku zapisa govoril o primerjavi z nogometom, jo lahko zopet izpostavim na tem mestu. Velja namreč, da je kljub relativno visoki osveščenosti, dostopnosti marketinških znanj, in v končni fazi, tudi količini že izdelanega ali bodočega marketinškega kadra, uporaba celostnih marketinških aktivnosti v slovenskem podjetniškem (ali celo širše) področju relativno nizka. Prav to je v nezanemarljivem številu primerov verjetno eden izmed razlogov za težave ali celo (pre)zgodnjo smrt mladega podjetja. Pri pisanju poslovnega načrta se marketingu ne posvetimo dovolj, ali pa nanj celo pozabimo. Učinkovit marketing je nedvomno osnova vsakega uspešnega poslovanja. Aktivno delovanje v poslovnem okolju naj ne bo podobno gledanju nogometa po televiziji.

Marketing je kot gorivo, vse ostalo pa motor uspeha. Brez goriva se motor zagotovo ustavi.

Naj bo torej tudi letošnja fANfARA vaša bencinska črpalka.

  © Študentska marketinška konferenca fANfARA 2009