Avtor: Tomaž Koštomaj

Kdo ga je vrgel?

Zakaj smo mi tisti, ki moramo vohati ta smrad?

Kdor je to krizo skuhal, naj jo kar poje!

Sledimo pastirjem ali hodimo samostojno in sami odločamo o svoji usodi? Do neke mere ja, saj je zmeraj nekdo, ki nas “vodi”.
Verjetno si vsi težko predstavljamo svet brez voditeljev, trenutno pa se prav tako zavedamo, da prihaja oz je prišel čas izkušenj, sicer nekoliko grenkih, a vendar tudi v Sahari najdemo oazo, kjer nas čakajo dobrote po dolgih kilometrih suhega grla. Prihaja naš čas, ko bodo vsi naši potenciali, takšni in drugačni, prišli na plan.
Vse to se bo zgodilo, kot posledica želj po skupnem dobrem na tem našem prelepem svetu…

Prihajajo nasmeški, veselje ter izmenjevanje pomoči med vsemi ljudmi…

Utopija ali vprašanje časa??

Vse to si želimo, pa vendar smo tukaj, zdaj, dihamo ta zrak in gledamo svet v sliki, ki jo ustvarjamo skupaj. Vsak od nas je mali princ, ki stoji na trdi skali in sega proti zvezdam.
Razprite krila in izkoristite svoje potenciale, da vas bo poneslo visoko in še višje. Vse kar morate storiti je, da počakate na lep sončen dan. Prišel bo… Kmalu!

Ne zgubite upanja in ne bojte se leteti, ko bo prišel vaš čas.

Napisala Klara Lovšin

Dandanes se skoraj vsak izmed nas ukvarja z mislijo, kako in kaj v tem času, ko nam pesti gospodarska kriza… Življenje namreč teče naprej, mi pa se poskušamo čim bolj informirati
o napredku in izhodu iz kaotične situacije v katero smo vsi zajeti tako zavedno kot nezavedno. Bistveno pa je v njej iskati priložnosti. Kaj ne?

Misel o pisanju povezav med Fanfaro in gospodarsko krizo mi je »kapnila« v glavo ravno zaradi tega, ker se bomo z ekipo sponzorjev s težka dokopali do prispevkov. S kolegi smo pripravljeni na ogromno količino odgovorov, »Ne, saj vidite, da je cel svet v krizi. Recesija pesti vsem podjetjem sveta in tako tudi našemu. Hvala za razumevanje!«

Zakaj se potem podjetja s takšnimi in podobnimi odgovori ne promovirajo z minimalnimi prispevki? Namesto, da so v lepih časih investirali velike zneske za jumbo plakate in naslovnice revij, lahko sedaj vse skupaj minimalizirajo. Na proračunu pa bo viden skoraj da nevidni strošek. Prav zaradi tega je Fanfara-Študenstka marketinška konferenca super priložnost. Vsako podjetje lahko sodeluje in prispeva materialna ali denarna sredstva, ki so v njihovih močeh. Podjetje vrže tako dobro luč na suport mladih kadrov, se prikaže kot resen tržnik in z ambicijami v prihodnosti. Bistveno pa je, da predstavi svoja stališča dela mladim in zagotovi dober ugled ter najpomembnejše ohranja IME svojega podjetja.
Nenazadnje smo mi »Fanfarovci« in obiskovalci Fanfare bodoči delojemalci in investitorji novega svežega znanja in idej v gospodarstvu. Delojemalci se na račun dobrega glasu po večini odločajo kam bodo odšli službovat. Saj veste da, dober glas seže v deveto vas.

Zato podpiram iskanje novih tržnih priložnosti in postavljam v ospredje kreativo!

Avtor: Urška Vrščaj

Prihaja gospodarska kriza. Gospodarska kriza JE. Smo pred vrati gospodarske krize? Gospodarska kriza trka na vrata. Gospodarska kriza grozi tudi športu. Je gospodarska kriza le fikcija? In še, in še, in še…
Vedno več medijskega pompa, pesimistično naravnanega, predvsem pa namenjenega povprečnemu državljanu. Mičo Mrkaič, je eden redkih kritikov pretiranega vzbujanja panike zaradi gospodarske krize in po napovedih bodoče depresije. Sicer to ni v moji navadi, vendar sem se pri branju enega od njegovih člankov, ki je obravnavala omenjeno tematiko, z njegovim mnenjem povsem poistovetila in si rekla: KONČNO NEKDO!

Številni veseljaki, ki si danes lahko vzamejo svojih slavnih pet minut, razglašajo na vsa usta kako se nam približuje grozna depresija in skoraj da, konec sveta. Pri vsem tem, pa prezrejo kakršnekoli osnovne podatke primerljive z gospodarskimi aktivnostmi v preteklih letih. Pozornost raje usmerijo v alarmantne napovedi in pojasnjevanje svojih teorij ter napovedi o depresiji, ki se z vso hitrostjo nevarno približuje. Ob tem pa se ne zavedajo, da negativno ter depresivno vzbujajoče vplivajo na miselno šibkejše in miselno labilne državljane. Z izrazom miselno labilnimi državljani ne želim užaliti nikogar, saj se v trenutkih tudi sami znajdemo v situaciji, ko mediji, oglasi ali čustvene note vplivajo na naše mnenje v tolikšni meri, da so naše reakcije, misli ali dejanja posledica vplivnosti drugih dejavnikov. Vendar pa se vseeno v konkretnem primeru zgražam nad vplivno močjo posameznikov, ki so s širjenjem pesimizma nad gospodarsko recesijo, zagrenili in prevzeli v oblast sleherne del labilne miselnosti državljana!

Naj vam svojo zgroženost utemeljim z argumentom – meni najenostavnejšim primernim za miselno-labilne ljudi:

V kolikor predpostavimo po napovedih najhujši scenarij, naj predpostavim da bo Slovenija padla v zelo hudo recesijo in se bo BDP na prebivalca zmanjšal za CELIH deset odstotkov. GROZNO! Na tako izjavo, ki jo lahko zasledimo v vsakdanjih medijih, občani reagirajo s prekomerno zaskrbljenostjo in brezmiselnim jamranjem, kako jim ne bo za živet. Pa vseeno je stvar interpretacije! 10 odstotkov manjši BDP smo imeli v Sloveniji, glede na trenutne podatke nič več kot SAMO dve leti nazaj, pa smo kar dobro živeli mar ne? Stvari enostavno niso tako zelo površinske kot na njih gledajo naši vele pesimisti, zato je govor o bankrotih in razpadu svetovnega gospodarstva nepravičen in predvsem neodgovoren.

Ne glede na situacijo, še vedno živimo veliko bolje kot je bilo živeti v času komunistične vlade ali v času tranzicije – pa tudi tista obdobja smo preživeli, mar ne?

Z vsem kar je napisano, želim opozoriti, da se tisti, ki razpravljate o gospodarski krizi pri napovedovanju prihodnosti zapisanih v zvezdah, poleg kart in zvezd vseeno poučite tudi o osnovnih ekonomskih pojmih ter velikosti pojavov, o katerih govorite.

»… želim pa si, da bi s pomirjujočo strogostjo delovali na analitsko in miselno šibkejše državljane, ki letajo naokoli kot kure brez glave in vpijejo, da se nam bliža konec sveta.«