Avtor: Anja Benčik

Konec šolanja za mlade pomeni začetek iskanja zaposlitve. Na trgu dela mladi predstavljajo posebno skupino iskalcev zaposlitve, saj na trg šele vstopajo, ponavadi pa so tudi brez relevantnih delovnih izkušenj. Skozi obdobje organiziranega izobraževanja pridobijo veliko teoretičnega znanja, ki pa je premalo vezano s prakso.

Seveda mladi že med časom šolanja večkrat vstopajo na trg dela, ko opravljajo študentsko delo. Ampak študentje večkrat opravljajo kakšno delo samo zaradi dodatnega zaslužka ter si s tem ne pridobijo omembe vrednih delovnih izkušenj, s katerimi bi potem lahko konkurirali ostalim, že bolj izkušenim iskalcem zaposlitve. Delati v tržnem komuniciranju je želja članov ŠS DMS-ja, tudi mene. Pravzaprav sem prav zdaj v iskanju kakšne primerne študentske zaposlitve. Od te pričakujem čim več praktičnih izkušenj, pridobitev novih znanj na področju komuniciranja, osebnostni razvoj in nova poznanstva ter možnost za redno zaposlitev po diplomi. Kot vsi!

Najti študentsko delo s področja s katerega si se izobraževal in v katerem želiš nadaljevati svojo kariero pa je očitno vse prej kot lahko. Pri iskanju zaposlitve so delovne izkušnje poglavitni element. Tako si morajo mladi za enakovredno konkuriranje na trgu dela pridobiti delovne izkušnje s študentskim delom Vendar pa marsikdo že pri iskanju novih sodelavcev – študentov, pričakuje določene izkušnje. Teh pa študent ne more pridobiti, dokler ne najde prvega relevantnega študentskega dela. Zgleda, da se vrtimo v začaranem krogu. Za redno zaposlitev rabiš izkušnje, za študentsko delo rabiš izkušnje… kako pridobiti prve, če že predhodno vsi zahtevajo izkušnje.

Ena od možnosti pridobivanje izkušenj so različna študentska društva, organizacije. V Študentski sekciji Društva za marketing Slovenije smo združeni posamezniki, ki pridobivamo praktične izkušnje iz področja trženja, organizacije dogodkov, odnosov z javnostmi, itd. Fanfara je vse to in še več!

Avtor: Anita Žumer

Že kot otrok se spomnim, da sem poleg vseh vsakodnevnih obveznosti hotela zapolniti še preostali čas, mogoče delček praznine z raznimi aktivnostmi, ljudmi, stvarmi… Najprej sem sramežljivo opazovala, spraševala nato pa staršem težila, da bi rada, kot vrstniki, gasilka bila. Iskala sem dalje, kaj in kje je še kaj zanimivega zame, da me zapolni in izpolni. Kajti, več ko sem sebe, svoje duše v to vložila, več le – tega se je kot bumerang vrnilo. Oboje, dobro in slabo.

Bolj sem se sprostila, več kreativnosti vložila, čustev vpletla, z občutki gradila bolj mi je stvar pod kožo zlezla. Po vsem tem tudi jaz nisem bila več isto kot prej. Najboljši odgovor in izkušnje, so bile pri prostoročnih dejavnostih in predvsem prostovoljnem delu pri raznih društvih, predvsem pri delu z ljudmi in za ljudi. Me je na nek način zasvojilo, predvsem to, da sem skupaj s temi dejavnostmi, še veliko bolj in hitreje rasla, napredovala, se razvijala. Enostavno me je tako prevzelo, da to nenehno potrebujem, ker v teh dejavnostih dobim moč, samozavest, ideje, poznanstva,… ki jih uporabljam še na drugih področjih svojega življenja. Res je, da imam včasih občutek, da je vse skupaj rutina in ni več možnosti napredka, izziva, da je prekratek dan za vse to. Pa pride nov član, se okoliščine spremenijo, izkušnje potrdijo… in spet postane zanimivo. Najboljše je, ko se usedem in pogledam na prehojeno pot in vem, da je bilo vredno… Ok, se je na ta račun tudi malo študij zavlekel. Povem vam, bilo je vredno. Plusov je toliko, da jih je našteti težko.