Avtor: Matic Prosen

Že od malih nog me je skrajno veselilo okoli preganjati raznobarvne pripomočke (sem štejem tudi črno in belo) namenjene dekor terorju nad čimerkoli pač že, in ustvarjati bolj ali manj očesu privlačne, baročno-romantične, abstraktno-izpovedne, verjetno-kič 2D skulpture. No, vmes se je seveda tu in tam znašla tudi kakšna čisto spodobna grafika?

Verjetno sem s časoma prešel z zahtevnih na manj-zahtevne metode (Illustrator vs. dobri stari FaberCastell 9H, H, F, HB, 9B, le poskusite kaj je »enostavneje«!), in verjetno je vse skupaj v pretežni meri posledica okolja v katerem sem odraščal, nedvomno polnega tovrstnih spodbud.

V tisti, kritični eri svoje nezrelosti (srednja adolescenca?), sem na tovrstno ustvarjanje skoraj popolnoma pozabil, a samo vprašanje časa je bilo, kdaj me bo zopet »zagrabilo«. Me sedaj drži? Že kakšna tri leta, mogoče malce več, mogoče ne. Včasih bolj, včasih manj.

A v teh treh letih sem precej spremenil svoj (vizualni) pogled na svet okoli sebe. In še kaj drugega seveda. Namerno? Bojda je to neke vrste »poklicna« deformacija…

Kako torej? Nekako bi lahko zadeve pospravil v dva koša, let`s take a look;

1. Seeing everything through a designer`s eyes

Sem spadajo verjetno zame najbolj opazne spremembe. Več kot (z)vem o oblikovanju, težje se spoprijateljim z »nelepimi« stvarmi. Še težje pa sam ustvarim nekaj, s čimer sem vsaj približno zadovoljen. Pravzaprav nikoli nisem zadovoljen. Še.

Oglas na TV

- pred tremi leti; Uporaba različnih kombinacij gumbov na daljincu.
- danes; Res mi je všeč tale barvna kombinacija. Zelo všečna kompozicija, kul efekti. Katera agencija praviš?

Film

- pred tremi leti; Najavna špica > film > konec.
- danes; Najavna špica (wow, kul animacija) > logotip filma (Katera tipografija je to? Kje se jo da dobiti? Kako bi izpadla na črni podlagi? Lahko bi jo kar sam naredil? Mogoče bi bilo bolje če … ) > film > konec.

Comic Sans?

- pred tremi leti; Kako dober font! Res mi je všeč kako ga je uporabil(a) v 5 različnih barvah in kombinaciji z še 10 ostalimi pisavami.
- danes; le rahel nasmešek, očesna grimasa in sprememba vidnega polja.

Fotografiranje

- pred tremi leti; Prižgi > nameri > sproži
- danes; Prižgi > šit, a ni malce pretemno? > nameri > ISO 400? > globina? > pa ravno tam mora stati smetnjak? > sproži > sproži > sproži.

2. Keeping up with the Joneses (and time)

V svetu oblikovanja se praktično vsak dan pojavijo nove, novejše, svetlejše zadevice, katere si tako zelo želiš (želim?), in stvari, ki jih počnejo drugi, in seveda bi jih rad tudi jaz.

C:Program Files?

- pred tremi leti; Adobe Photoshop 7.0
- danes; Adobe Creative Suite Master Collection 4, QuarkXpress 8, Wacom Intuos 3 Drivers, 3DConnexion SpaceNavigator Drivers.

Kupovanje računalnika

- pred tremi leti; saj lahko zapravim par 1000 SIT (takrat so še bili, da), in zamenjam nekaj komponent?
- danes; Mac Pro za resno delo, Mac Mini za home-entertainment, MacBook Air za na faks. Ker je Leopard tako kul.

David Airey, Seth Godin, Andy Warhol, Jonathan Ive, Giambattista Bodoni, David Carson, Milton Glaser, Wally Olins, Paul Rand.

- pred tremi leti; Kdo?
- danes; Ljudje, ki so na različne načine prispevali (in še vedno) svoj delček v mozaik moje oblikovalske osveščenosti.

Freizeit

- pred tremi leti: kava, knjiga (random), kava, zunaj, zunaj, kava, zunaj, daleč. Tu in tam tudi kakšen film ali katera izmed nadaljevank/nanizank, seveda tistih, ki k nam počasi pronicajo šele sedaj (biti gusar bilo je nuja).
- danes; še vedno knjige (a lot), tokrat vsebinsko večinoma prilagojene dizajnu, oglaševanju in marketingu, prebiranje RSSov (FeedDemon count currently 72), preganjanje in poganjanje tiste ali one oblikovalske aplikacije, zlivanje idej na papir. Web. No, seveda je socialna komponenta še vedno pris(o)tna.

Ampak zaradi zgoraj naštetega me seveda nikakor (še) ne označite za »pravega« oblikovalca. Manjka mi še ogromno. Verjetno bi samega sebe oklical ____________, _____________, ______________, ki se ______________ _____________.

Ali pa tudi ne. Figure it out.

Kakorkoli; Work it, Make it, Do it, Makes us, Harder, Better, Faster, Stronger, More than, Hour, Our, Never … Work is NEVER OVER*.

*plagiat – (če lahko Primož, lahko tudi jaz? Hvala in slava duetu Kitsch Nitsch!)

Avtor: Tanja Šket

Lani, ko smo zbirali prijave na fANfARO, smo bili izredno presenečeni ob dejstvu, da je bilo 70% prijavljenih, žensk (tukaj bi lahko postavili smeška, ki je presenečen). Letos smo po odprtju prijav ugotovili, da je 70% prijavljenih žensk. Ali to pomeni, da je v marketingu več žensk kot moških? Ali to pomeni, da smo ženske bolj zainteresirane za dodatna izobraževanja kot moški? Ali to pomeni, da bomo ženske bolj uspešne kot moški?

Razmišljam naprej. Že tako na svetu obstaja več žensk kot moških (zato je treba moške delit). In več moških gre v tehnične poklice. Torej gremo ženske v poklice v marketingu, kadrovanju in sociali? Bo to razlog? Dvomim, da bi bil razlog v tem, da bi bile ženske bolj zainteresirane za dodatna izobraževanja. Morda samo iz stališča, ker bolj planiramo vnaprej in analitično pristopamo k vsemu skupaj.

Pogojevanje uspeha glede na spol je po moji logiki nesmiselno. Res je, da so se ženske morale veliko bolj truditi, da se dokažejo. Ker v preteklosti je bilo delo in poslovni svet domena moških, kar se je z leti in z vztrajnimi ženskami spremenilo. V teh časih res ne sme biti več izgovor nam ženskam – meni je težje ker sem ženska. Ker nam ni. Ker še vedno lahko uporabljamo svoje čare, intuicijo in sposobnosti, da smo uspešne. V bistvu imamo boljše predpozicije, da uspemo. Samo odločiti se je treba.

In odločitev do uspeha vodi tudi skozi dodatna izobraževanja in povezovanje z ostalimi iz naših svetov in drugih svetov ter področij. Zatorej pridite na fANfARO. Moški in ženske. Tisti, ki si želite delati v marketingu in tisti, ki ne. Saj ga boste morali poznati. Tako ali drugače. fANfARA ni samo konferenca – fANfARA vam da več. Nova spoznanja, nova znanja, nova poznanstva in nova zadovoljstva.

Avtor: Špela Sedej

‘First they ignore you, then they laugh at you, then they fight you and you win.’ M.G.

Ob prebiranju zgornje povedi v oči zbodejo glagoli, poleg bistva seveda. Pričnemo s težkimi, negativnimi besedami, nakar zadnja beseda odtehta vse napore – WIN.

Ne morem mimo tega, da je vsak začetek težak, ampak le zaradi tega, ker gre za spremembo v našem življenju. Potem sledi naš trud in konec uspešno opravljenega projekta je tako sladek, da nas motivira še za naprej. In naprej. Tudi fANfARA ni bila izjema.
Lani, ko smo začeli, so si nekateri zatiskali oči pred uspehom, še več, celo konkurenca je bila ‘močna’ in se nam je smejala v brk ter izvajala razne ‘insiderske’ atrakcije in nam skušala botrovati, mi pa smo namesto ukvarjanja z njimi, posvetili čas kakovosti in izvedbi najglasnješe študentske marketinške konference fANfARA. Čista zmaga.

Letos pa jo napovedujemo ponovno, z majhnim, vendar ključnim detajlom. Še boljša!

Avtor: Blaž Bregar

Moški na zabavi opazi izredno privlačno osebo. Pristopi k njej in reče: »Fantastičen sem v postelji.«

Temu danes rečemo direktni marketing.

Moški je na zabavi z družbo prijateljev, nakar opazi izredno privlačno osebo. Eden izmed njegovih prijateljev pristopi k njej in reče: »Fantastičen je v postelji.«

V industriji temu pravijo direktni marketing.
Moški na zabavi opazi izredno privlačno osebo in uspe dobiti njeno telefonsko številko. Pokliče jo naslednje jutro in reče: »Zdravo! Fantastičen sem v postelji!«

Podjetja tržijo to kot telemarketing.

Moški na zabavi opazi izredno privlačno osebo. Poravna si kravato, preveri pričesko in ji iz bara prinese najmočnejši koktejl. Nato reče: »Mimogrede, fantastičen sem v postelji.«

Z eno kratico in besedo: PR trik.

Moški na zabavi izredno privlačno osebo prepriča v noč z njegovim najboljšim prijateljem.

Headhunterji bi mu rekli »prodajnik«.

Taisti prijatelj se v postelji ne obnese najbolje, zato ga izredno privlačna oseba raje zamenja za prodajnika.

Resnejše firme imajo tudi oddelek tehnične pomoči.

Moški se na poti na zabavo v določen trenutku zave, koliko izredno privlačnih oseb bi lahko bilo v vseh teh hišah, mimo katerih hodi. Zatorej spleza na vrh najbližje postavljenega billboard oglasa in na vse grlo zakriči: »FANTASTIČEN SEM V POSTELJI!!!«

Koliko nenaročene pošte ste sami prejeli ta teden?

Moški na zabavi opazi dvesto res dobro razpoloženih študentov marketinga in iz samega presenečenja pozabi izreči svoj »pickup line«, pa vendar bližnjo izredno privlačno osebo povpraša: »Čemu vsa ta razposajenost?«

Mogoče odgovor izveste na Fanfari, 8. aprila.

Avtor: Mojca Klenovšek

Prijaznost. To poglavje sem vam razodela zadnjiči. Tudi nekaj blogov ste med tem že prebrali, precej se razlikujemo v tem, kaj vse natlačimo v teh nekaj vrstic prostega pisanja, kajne?

Iščem primeren prostor za žur. Za nek odštekan, nor, še-ne-občuten, okusen, prijazen, inšekakšen žur. Morda tak, o katerem boste pripovedovali svojim vnukom. Otrokom morda raje ne boste govorili o tem žuru. Ali pa tudi. No, pa se zmenimo, kaj je za vas zabava (namesto žura, ki je preveč slogovno zaznamovana beseda in vas pri podajanju objektivnega odgovora lahko zavede)?

Torej, želite se zabavati, spoznati zanimive ljudi, morda najti sorodno dušico, dobrega prijatelja ali dolgoročno mreženje (namesto besede networking). Želite, da vas opazijo, morda obožujejo ali pa preprosto, da morda boste ali tokrat ne boste pijani odšli ob 4. zjutraj domov. Verjetno ne marate nekih zabav, kjer ni v redu glasba? No, pa morda, da vam ne gredo ljudje tam na živce? Da je prostor res lep, okusno opremljen? Da ni gneče, zateženih osebkov, zanemarjenih wc-jev, da ni drage pijače, da ni…
S tem in še čem se ukvarjamo v naši PartySkupini že več kot mesec dni. Da vsega tega ne bi bilo oziroma kaj naj bi bilo, da bo krasno in zabavno. Veste, igram se, da raziskujem trg. Se empatično vživim v vas, ki boste cel dan poslušali predavanja, imeli vmes morda faks, službo, se boste hoteli kaj naučiti na delavnicah in na koncu sklenili, da ste resnično uživali. Verjetno boste utrujeni? Za zabavo seveda ne. Ampak, mi vas moramo zabavati. V nasprotnem primeru boste razočarani rekli :«Ej, ampak tisti njihov After je bil pa res slaba pika na i!« Torej mi lahko vplivamo na oblikovanja naše ponudbe glede na vaše predpostavljeno povpraševanje. Se pa pri tem ne moremo igrati, ali boste tisti dan nerazpoloženi za ples, tečni, sploh morda ne boste prišli pogledat na našo zabavo, ker ste preobremenjeni. Na te misli, žal, ne moremo vplivati. Zato naredimo takole:

VI SE ODLOČITE, DA SE RADI ZABAVATE.
MI PA VAM PONUDIMO ZABAVO.

Pošteno? Mislim, da je. Vem pa, da bo le tako žur/zabava krasno uspel/-a! In veste kaj, jaz vas bom zagotovo prijazno pozdravila, ko boste vstopili skozi vrata. In vem, da boste ostali, zaradi nas, prijaznih Fanfarovcev.

Avtor: Jerko Grom

Ne dolgo nazaj sem začel brati knjigo, v kateri se glavni junak odloči, da si bo svoje rutinsko življenje popestril tako, da bo vse svoje odločitve prepustil kocki. Danes sem se odločil, da se bom tudi jaz ravnal tako oz. vsaj poskusil

Če pade številka
1.) ne bom napisal bloga ter si bom izmislil dober izgovor za to
2.) dam odpoved v službi
3.) jutri pustim vse ter se odpravim z nahrbtnikom po Evropi
4.) jutri ponovno »kocki« prepustim odločitve
5.) napišem blog o tem, kako se bom en dan ravnal po kocki
6.) prvo osebo, ki jo srečam povabim na smoothie

Menim, da ni modro ali pa vsaj racionalno, da naše odločitve prepustimo naključju, čeprav bi se zagotovo »met kocke« včasih bolj pametno »odločil« kot pa mi sami. Za spremembe v življenju se lahko odloči vsak s kocko ali pa tudi brez, vsekakor pa naj bo ena izmed vaših odločitev tudi udeležitev Fanfare.

Avtor: Matic Majnik

Fanfara, marketing, konferenca, druženje… vse to in še več naš čaka na prihajajočem dogodku ki se bo zgodil 8. aprila na Gospodarskem razstavišču.

Zadnje dneve opažam, da sem z mislimi vse bolj pri temu projektu, natančneje pri kreativnem delu fanfare. Kaj bomo naredili, kako bomo naredili, zakaj ravno to… vse to se mi zadnje dni mota po glavi, ko imam v mislih raznorazne kreativne »naloge«, ki jih je treba še postoriti preden se bo fanfara dejansko zgodila. Pa da ne bo kdo mislil, da mi je to v breme. Ravno nasprotno, pri tem namreč zelo uživam, saj sem dejansko prvič prisoten pri takem projektu (če ne štejemo projektov iz faxa), zato tudi toliko bolj neizkušen in potreben nasvetov in predlogov svojih kolegov – pa vendar se iz tega veliko naučim.

Fanfara kot dogodek, bo sigurno nekaj posebnega, saj se stvari že sedaj natančno planirajo in organizirajo, čeprav mnogi obiskovalci tega niti ne bodo zasledili, saj se (je/bo) veliko stvari odvija(lo) v »zaodrju«. Pa vendar, lansko leto, ko sem fanfaro obiskal še kot obiskovalec, sem na stvari gledal popolnoma drugače. Letos, ko bom fanfaro obiskal kot član ŠSDMS-ja in kot majhen delček, ki je pomagal pri organizaciji, stvari gledam iz popolnoma drugačne perspektive.

Že lanskoletna fanfara je bila nekaj posebnega, zelo dobro izpeljana in organizirana z zanimivimi temami in gosti, kar pove tudi dejstvo, da je bila razprodana. Letos verjamem da bo še boljša, da bo še »glasnejša«, da bo prava Simfonija marketinga!

Avtor: Darijan Matevski

Pridejo dnevi ko preprosto gledam v zrak in razmišljam. Misli tavajo od ene skrajnosti do druge. Vse to je posledica nekakšne igre spontanih asociacij. Veliko stvari tava po teh mojih možganih in ko jih želim združit v neko celoto mi nekako ne uspe. Vse skupaj zgleda kot neko razmetano podstrešje in tako mi je tudi všeč, tako imam vse pri roki, po drugi strani pa je kdaj pa kdaj težko kaj najti v vsej tej zmešnjavi.

V vsej tej zmešnjavi se mi je pred dnevi porajalo vprašanje ali dva. Čemu se ljudje zbiramo v društvih, sekcijah, zakaj obiskujemo razna izven šolska predavanja, delavnice, konference, seminarje. Verjetno nam je všeč druženje, zabava, spoznavanje novih ljudi, pripadnost skupinam ali celo subkulturam, ki jih združuje neka skupna točka. Primarna zadeva pa je vsekakor izobraževanje, širjenje znanja na področju zanimanja, iskanje skrivnosti uspeha tako na kariernem kot tudi življenjskem področju.

Pred dnevi sem bil na sejmu in kongresu prodaje, marketinga in oglaševanja. Predvsem sem se veselil kongresnega dela, kjer so predavali mednarodni strokovnjaki marketinga. Svoj sloves so tudi upravičili. Vendar pa sem ob pogovoru z našim fotografom ugotovil nekaj zelo splošnega o marketinških predavanjih. Na prvem, drugem, tretjem je vse zelo fino, človek izve mnogo novih stvari, se nauči praktičnih vidikov trženja. Vsaka beseda je nekaj novega. Četrto, peto, šesto predavanje pa nekako postane rutina. Ni več tiste vzhičenosti, želje, pričakovanja. Mnogo stvari se preprosto začne ponavljati, človek skorajda dobi občutek da vse ve :). Gre verjetno za posledico teoretične podlage študija ter tistih treh prvih izven šolskih predavanj. Ostane nam samo še to, da od vseh nadaljnjih predavanj izluščimo tistih nekaj novih informacij in tako razširimo lasten »database.«

V vsej tej množici pa se vedno najdejo izobčenci. Te izjeme ne potrjujejo pravil. Pravila kvečjemu zaradi drugačnega, izvirnejšega, izboljšanega pristopa in načina dela kršijo. Temu sem bil priča lansko leto, ko sem se udeležil Študentske marketinške konference. Fanfara, konferenca, kjer je bila vsaka izrečena beseda zlata vredna. Študentska sekcija društva za marketing Slovenije (ŠSDMS) se je odlično izkazala z organizacijo.

Počasi prihaja čas, čas ko bomo ponovno zbrani na istem mestu, na isti konferenci. FANFARA se bliža! Organizator ŠSDMS je letos še številčnejši in izkušenejši. In letos ustvarjamo še boljšo, še glasnejšo študentsko marketinško konferenco.

Avtor: Veronika Šantej

Po osmih urah dela v službi, kjer se zahteva 110% moje angažiranosti, po pisanju powerpoint prezentacije za poslovno konferenco ter dve urnega izobraževanja na delu »Kako napraviti dobre NOVICE v medijski hiši«, pridem vsa vesela domov, da bo končno konec tega napornega dne. Zaradi boljšega občutka le odprem moj zvesti timer, kjer si zapisujem vse pomembne in manj pomembne sestanke, informacije, stvari, ki jih moram narediti in kaj vidim z velikimi črkami zapisano? »NAPIŠI BLOG« ….aaaa…never ending day…

Samo kot zvesta članica ŠSDMS-ja, bom opravila tudi to dolžnost …pa čeprav verjetno malo (beri: ZELO) utrujena.

Prejšnji teden sem razmišljala kaj pisati v današnjem blogu in na misel mi je prišla tema »prehodna obdobja«. Zakaj? Ker sem sama v tem obdobju, ker to obdobje ni lahko, ker se iščeš, padaš, se spet pobereš, ne veš katero pot prehoditi, iščeš smerokaze,…

Ljudje gremo skozi mnogo faz v življenju, nekatera so težja, druga spet lažja, vsak jih doživlja drugače. Gotovo se spominjate prve osnovnošolske dni, ko smo nestrpno čakali našo prvo učiteljico, nove sošolke/sošolce, se učili brati/pisati/računati…ni bilo lahko. Situacija se nekak ponovi v srednji šoli, le da gre za drugačne občutke, misli: bom uspel narediti srednjo šolo/maturo, bom lahko očaral sošolko/sošolca, ga bomo šli s sošolci žurat… Po srednji šoli seveda sledi fax, ki je fenomen zase in velik korak naprej. Večina študentov se v tem času osamosvoji, začne skrbeti zase, si poišče stanovanje,… Začneš razmišljati, če si se vpisal na pravi fax ali se ti bo potrebno prepisati na drugega (beri lažjega). Vendar na »naporno« študentsko življenje se kmalu navadiš: ustajanje ob 10-tih, kratka predavanja (nič ni obveznega, vsaj še po dobrem, starem nebolonjskem sistemu), kavice s kolegi, večerno žuranje in izpitno obdobje, ki jim vedno sledijo »predizpitni žuri«, »medizpitni žuri«, »poizpitni žuri«. Ja res je težko tole, študentsko življenje.

Vendar kaj sledi faxu?? Potrebno je iskati redno zaposlitev, tisto »pravo«, kjer po enem mesecu ne boš moral reči »adijo«. Se odločiti ali še vedno živeti pri starših ali se popolnoma odseliti (v poštev ne pridejo več vikendi, ko si kot študent hodil domov). Narediti korak k ustvarjenju družine: partner= ja, otroci= ne, kariera= seveda…?? Hmm..vse zmedeno. Nihče ti ne poda pravega odgovora, ker ni univerzalne rešitve. Ker ni recepta, ki nam bi bil vsem všeč.

No, prepričana sem, da mi bo Fanfara dala kak odgovor kako nadaljevati. Na projektu Fanfara spoznavam veliko novih ljudi, novih zgodb, izkušenj,… Potrebno je imeti odprte oči, poslušati drug drugega in tako izbrati svojo, najboljšo pot in prepričana sem, da je delo na Fanfari, ena izmed tistih pravih poti.

Veronika

P.S. Lahko noč!

Avtor: Monika Habjanič

Sanjska služba. Besedna zveza, polna nasprotij, saj sta v njej združeni besedi z različnima konotacijama. Če ste mi vsaj malo podobni, ima tudi za vas beseda služba rahlo negativen prizvok, saj sama ob njej najprej pomislim na obveznost, dolžnost, na dolg in utrujajoč delovnik, nizko plačo in morda tudi zoprnega šefa. Sanjsko je po drugi strani nekaj, kar je predobro, da bi bilo resnično; torej idealno v vseh pogledih. Ja, besedna zveza, ki jo je v resničnem svetu bolj težko zaslediti, kaj šele realizirati.

Pred kakšnim mesecem dni se je na internetu pojavil oglas, v katerem državna turistična organizacija iz Queenslanda v Avstraliji ponuja t.i. The Best Job in the World, delo, ki vsebuje večino (oziroma vse) aspekte popolne službe. Idealno delovno okolje, prijetno družbo na delovnem mestu, kratek in prilagodljiv delovnik, raznolikost, zanimivost, ter seveda bajno plačo. In sicer so Avstralci pripravljeni plačati skoraj 80 tisoč evrov za nekoga, ki bo pol leta delal dvanajst ur na mesec ter opravljal razne obveznosti, kot so hranjenje želv, opazovanje kitov, pisanje oziroma snemanje videobloga in pobiranje pošte na redko naseljenem otoku, obdanim s sinje modrim morjem, poraslim z zelenim, tropskim rastlinjem, ter s kilometri belih, peščenih plaž. Služba, ki si komajda zasluži to ime, saj je veliko bolj podobna sanjskemu dopustu, kot kakšnemu resnemu delu, pa vključuje tudi bivanje v razkošni vili, ter dobro družbo, saj bodo izbranca kratkočasili prijazni domačini, na obisk pa bo lahko pripeljal tudi prijatelje. Vas je zamikalo? Niste edini, saj je na oglas odgovorilo kar 34.000 zainteresiranih iskalcev zaposlitve z vsega sveta!

Takšne službe so seveda redkost, resničnost pa je precej drugačna. Že kot študentje se v iskanju izkušenj, ki nam bodo v prihodnosti pomagale pri zaposlitvi, soočamo s službami, za katere bi težko lahko rekli, da so sanjske. Predolg delovnik, monotonost in slaba plača so le nekateri izmed razlogov, zakaj večina ljudi v delu, ki ga opravlja, ne uživa, temveč jim služba predstavlja le še dodatno obveznost več v življenju. Seveda se najdejo tudi zaposlitve, ki se v veiko pogledih približajo zgoraj opisani sanjski službi, vendar je za pridobitev takšnega dela potrebno veliko sreče, še večkrat pa veliko izkušenj in znanja, tudi neformalnega, da se v množici prijavljenih kandidatov kvalificiramo kot najboljši oziroma najbolj primerni za opravljanje dela. Zato je pomembno, da se neprestano izobražujemo in izpopolnjujemo, saj je konkurenca na tegu dela huda, sanjskih služb, v katerih lahko resnično uživamo, pa zelo malo.

Prav zaradi tega člani ŠSDMS organiziramo študentsko marketinško konferenco Fanfara. Da boste lahko vi, študentje, kot bodoči iskalci zaposlitve, pridobili nova in uporabna znanja s področja marketinga, ki vas bodo pomagala izstreliti v svet odraslih. Da boste z izkušnjami, pridobljenimi na predavanjih in delavnicah, konkurenčni na trgu delovne sile, ter boste tako imeli večje možnosti, da kdaj najdete svojo sanjsko službo.