Avtor: Ana Basić

Ravno nekaj dni nazaj sem se pogovarjala z znancem, ki je potožil, da študentje ničesar več ne naredijo zastonj. Karkoli jim reče/naroči, pravi, da prvo vprašajo koliko jim bo za to plačal.
Hm, pomislim… in mislim… še vedno mislim… in se zavem, da ŠSDMSjevci nismo eni izmed tistih študentov. Mi imamo celo stroške z nečim, za kar ne bomo ničesar plačani (no, če odštejemo zadovoljstvo in nasmehe obiskovalcev fANfARE).

Resnično upam, da se bodo udeleženci konference zavedali, koliko truda, energije, časa in denarja smo vložili v to. Nenazadnje se je vedno treba nekam odpeljat, nekoga poklicat, nekje bit, »špricat« službo, se odpovedat prostemu času, spancu… No evo, celo tale blog spisujem ob pol dveh zjutraj, ker prej pač nisem utegnila.

Bliža se dan D, oz. dan F (kot fANfARA) in zdaj je dela največ. Če samo pogledate med »staff« koliko ljudi dela na tem projektu - koliko je zagnanih študentov, ki delajo zgolj za užitek, bi morali vedeti, da niso vsi študentje takšni, kot jih je opisal moj znanec. Obstajajo svetle izjeme, ki močno svetijo v prihodnost.

Stara, zlajnana »ni vse v denarju« se tukaj prav posebej prileže.

Avtor: Maja Podboršek

Kar 1900 let mineva od gladiatorskih iger, kjer so se med sabo spopadali takratni ujetniki. Morda lahko povežem dejstvo, da je leta 109 po Kr. potekala ena največjih bitk vseh časov, kjer je Trajan po spopadu ukazal dati prostost vsem bojevnikom. Če svoj time machine naravnam na sedanjost pa me pripelje v leto 2009, leto fANfARe, kjer nam bo po končanem dnevu prostost dal naš Primož:) oz. v mojem primeru kar naša šefica protokola - the one and only mrs. Tanja Š. :)). Kar 1900 let po tem, se zgodovina ponovi, sicer ne dobesedno, vendar tudi mi pričakujemo na nek način bitko vzdržljivosti, bitko živcev, organizacije, lovljenje minut, sekund in dnevne svetlobe…moramo preprosto zdržati vsak pritisk, vsako vloženo kapljico znoja, vsako krokodiljo solzo, ki je bila prikrito potočena… Vendar to odtehta vsak nasmeh na obrazu, vsak povečan utrip srca, vsaka aritmija duše ob glasnem aplavzu in nenazadnje vsaka majhna, drobna želja, da smo oz. bomo uresničili pričakovanja naših poslušateljev in predavateljev.

Na nek način bomo na fANfARin dan podobni Rimljanom, ki so se v cesarski dobi zbujali ob zori, če ne že ob prvem svitu. 8. aprila bo nedvomno tudi Fanfara dodala vrstico Marcialovem epigramu, v katerem pesnik našteva vzroke za nespečnost, za katero so trpeli v njegovem času. Skoraj prepričana sem bila, da je nespečnost epilog današnjega časa, pa vidim, da nosi imenovalec tudi že stari vek:).

Kot se za zaključek gladiatorskih iger spodobi, dobi zmagoslavni gladiator srebrne krožnike, obložene z zlatniki in dragimi darovi. V fANfARinih igrah pa je naš zmagovalec slogana prejel super nagrado in sicer I Pod Classic. Za vse obiskovalce pa pripravljamo tudi, lepe in bogate nagradne igre zato ne zamudite enkratne priložnosti in se udeležite najbolj glasne in odmevne marketinške konference. Največja nagrada pa je seveda znanje in morebitne potencialne ideje, ki sprožijo tudi vas k razmišljanju in kreiranju morda obetavne tržne niše. Udeležbo si zagotovite čimprej, mi bomo naš paket znanja, zabave in druženja zavili in pripravili po enotni ceni:). Medtem ko so Rimljanke za vstop v termalne vrelce plačale (takrat še prototip današnjih toplic:)) več kakor pa moški (v njihovi valuti en as za ženske, in pol asa za moške). Damn u MEN! :). No še dobro, da so se časi spremenili, kjer vse ugodnosti dobivamo ženske:)haha.

Se vidimo na fANfARI 2009, pa ni važno ali bodo palci na roki po končani konferenci obrnjeni navzgor ali navzdol:).

Avtor: Eva Pečovnik

V času recesije je dejstvo, da je denar res vedno večji problem pri vseh ljudeh. Kakor koli že obrneš, vedno prideš do zaključka, da brez denarja pač ne gre. Naj bo težko prislužen, priigran, umazan ali opran, mislim, da se nas velika večina strinja, da ima pomembno vlogo pri sreči, zadovoljstvu in uspešnosti v življenju vsakega posameznika.

Tudi za izpeljavo in uspeh fANfARE, ki je sicer v celoti neprofiten dogodek, potrebujemo določeno količino denarja za kritje tekočih stroškov. Za dvorano, za prehrano, za darila za predavatelje ipd. Vse to pa je nemogoče brez pokroviteljev. In letos je glede tega sprva bolj slabo kazalo, saj so nas marsikje zavrnili, češ, da je na vrata potrkala – kdo drug kot – recesija. Res je, nekatera podjetja sta recesija in slabo gospodarsko stanje, krepko udarila po žepu, veliko pa jih je recesijo, kratko malo, uporabilo za najbolj aktualen in preprost izgovor.

Se pa, seveda, vedno najdejo tudi taki, ki opazijo trud in dobro delo ter so pripravljeni pomagati tudi v takem obdobju, v kakršnem živimo danes. In taki so zagotovo naši pokrovitelji. Dajejo nam občutek, da smo vredni zaupanja in da je fANfARA dogodek, ki je vreden njihove pozornosti. Mi smo vsekakor ponosni na to, da nam zaupa toliko pokroviteljev. A ne samo pokroviteljev, tudi ostalih, ki redno spremljate naše delo. Zaradi vas ustvarjamo, pišemo, iščemo, snemamo in smo vsak dan večino dneva z mislimi pri fANfARI, saj si vsi želimo, da bomo na koncu lahko rekli: Ja, letos smo pa razturali!