Avtor: Brinceska
Pritisk narašča, noči neprespane, napetost se stopnjuje, polni inboxi mailov, težke glave idej, adrenalin tik pod vreliščem, ..odštevanje…3, 2, 1….
Mogoče je zdaj pravi trenutek, da se ozrem nazaj.
Januar 08 – Sklep: Uvesti je treba spremembe! Rečeno, storjeno – prvi ŠSDMS sestanek (na katerem me Sašo elegantno »potunka« v organizacijo okrogle mize) in prva ura dela na SOZ-u (kjer spoznam, takrat še ne vedoč, mojo sedanjo sodelavko Heleno – brez njenega uvajanja, bi bili danes še verjetno vedno pri lanskem SOF-u).
Februar 08 – Obzorja se odpirajo, živčki delajo, postavljena pred tisoč začetkov in še več izzivov, zaljubljena v dogajanje okoli sebe,…
Marec 08 – Ponosna na svoj prvi SOF in okroglo mizo (Tanja Š. in Sašo, hvala za 10000 odgovorov na 150000 vprašanj), se odpravim novemu velikemu izzivu naproti – poimenovanem fANfARA. Pravijo, da majhna dejanja, naredijo velike korake – podpišem takoj!
April 08 – Težko pričakovana prva fANfARA – brez izkušenj in denarja, vendar z globoko predanostjo jo postavimo na zemljevid študentskih in marketinških dogodkov (Tanja K., brez tvoje pomoči bi bila zadeva dosti težja). Pridem v stik s Špelo – ki me s svojim humorjem in prijaznostjo takoj »osvoji«.
Maj 08 – Potrebna oddiha: Švica - Baden, Zurich, Luzern in Lindtova tovarna (Mojca, hvala za vse) in motivacije: Kranjska gora (nepozabno!). Volitve v UO ŠSDMS - Tanja Š., še zdaj ne vem čisto dobro kako ti je uspelo, me prepričati, vse kar ti lahko danes rečem je, najlepša hvala.
Junij 08 – SMK odpre mesec, ki se ne nadaljuje najbolj zanimivo – izpiti.
Julij 08 – Konec meseca se s pisano druščino odpravim raziskovat Francijo, Španijo in Portugalsko (trije tedni smeha zagotovljeni). Nastja, Alenkica, mali in veliki Žiga – z vami, kamorkoli, kadarkoli! Ugotovitev leta: Barcelona, vrnem se (vsaj še 5x)!
Avgust 08 – Adaptacija na domače okolje in prve priprave na GD (Urška, tvojih besed nikoli ne pozabim, saj sem zaradi njih naredila xy korakov naprej).
September 08 – Delo, delo, delo, delo…Kaj je že to beli dan? Mija, uspelo nama je, čeprav je včasih zgledalo, kot da bova večno ostale tam (Zobov & co.). Prva poroka v moji starostni skupini (Špela L. polna presenečenj, Lea in Urška M., vaju še čakam). Špelca postane moja senca – povsod z mano ali jaz z njo.
Oktober 08 – Dočakamo GD, kjer uživam na polno. Znameniti stavek: Zakaj je tega festivala že konec, jaz bi še malo ostala? Mreženje je več kot samo uspešno.
Novebmer 08 – Počivanje, polnjenje baterij, delanja ni v mojem slovarju (skoraj – z izjemo ŠSDMS-ja in občasnih inštrukcij)
December 08 – Obvezno smučanje v Franciji – en teden, v pretežno moški družbi, je polen smeha in norčij. Na koledar obveznosti in dogodkov pade SOF in z njim Oglaševalska letina (ekipa zbrana: Laura, Špela, Igor, Matic, Tommy in moja malenkost). Nastja, Davor, mali in veliki Žiga mi delajo družbo za Novo leto, ki ga tokrat preživimo v Bruslju (NORO!!!)
Januar 09 – Začnejo se priprave na SOF, Letino, fANfAR-o. Špela postane moj projektni sopotnik – s skupnimi močmi, novim zmagam naproti.
Februar 09 – SOF v polnem teku, Letina se snema, sestavimo fANfARIN programski svet, iščemo predavatelje, … na vsakem koraku spoznavam nove ljudi s področja marketinga in v tem neznansko uživam.
Marec 09 - Mesec za katerega nimam besed. Zadnje priprave na SOF, montiranje Letine, »mučenje« predavateljev, ogromno smeha, dobre volje in ogromno odkritji. Helena, Urška, Ana, Tina in Dali – ne vem, če se vam bom lahko kdaj s čim zahvalila za zadnjih 14 dni, ki so zame »brezbesedni«. Predvsem za zaupanje, podporo in priložnost, da stopim v svet v katerega sem si res želela prit. Hvala za možnost, da imam priložnost. Upam, da bo to vzpodbuda za vse, ki imajo sanje in želje. Nikoli ne obupajte, ne pustite zlobnim jezikom, da vam pridejo do živega, predvsem pa verjemite v to kar delate (pa čeprav pogostokrat zastonj in vam to marsikdo meče pod nos) – verjemite, da se več kot samo splača.
Marec se je zaključil z uspešnim SOFom in Letino (lupčki moji, super ste bili). Sedaj pa smo v nestrpnem pričakovanju fANfARE in vseh radovednih obrazov, ki bodo dali še eno potrditev, da nič ne delamo zastonj – veliko več kot kupček denarja, mi pomenijo zadovoljni nasmeški (ne)znanih ljudi, ki ti dajo vedeti, da si zadevo izpeljal tako kot se spodobi.
To je le delček vsega, kar se mi je zgodilo v tem času – če vas muči radovednost, vam dovolim, da me peljete na kavo (belo z medom) in razkrita bo še kakšna podrobnost. Še enkrat pa en velik hvala vsem, ki ste se me dotaknili tako ali drugače.
