Avtor: Igor Starič

‘ll take my senior top of the Brooklyn Bridge
With a Coke and a bag of chips
To watch a thousand lemmings plummet just because
The first one slipped
(Aesop Rock)
Če še ne veste, lemingi (to so živali – poguglajte) radi delajo skupinske samomore. Nenavadno?
Ko kakšen »zvezdnik« kupi neko stvar in zatem še polovica potrošniške oble, ali je to nenavadno?
Podobnost med lemingi in nami je v tem pogledu precejšnja. Vendar zakaj? Se je »zvezdnik« spotaknil, ali je to naredil namenoma? Ali je morda mnenjski vodja? Kdo ali kaj je mnenjski vodja? In kdo za hudiča je ta požigalec?
No jaz imam torbo pa tudi kolo, vendar nisem požigalec, ampak oglaševalec (wannabe).
Kadar kupujete, potrebujete mnenje, da se lažje odločite. Pa naj bo zobna pasta ali avtomobil, vam na pomoč vedno priskoči oglaševalec, ker je požigalec v zaporu(zdravo, izberite mojega).
Ker pa niste edini, ki potrebuje mnenje, je oglaševalec nekakšen vodja mnenj. Mnenjski vodja? Jap (predstavljajte si kako prikimujem). No tukaj nastane problem, ker v večini primerov oglaševalec ni en in sam, ker po navadi ni samo en in sam izdelek na voljo.
Verjamete ali ne oglaševalec v bistvu ni ena oseba, ker je to nekakšna sekta imenovana oglaševalska agencija (jedo zambijski fižol in pijejo kri nepalskih devic).
Oglaševalci so si med seboj podobni (ne isti ampak podobni, namreč jedo isto hrano). Vsak ima svoje mnenje, za svoj izdelek. Enostavna matematika nam posledično pove, da je oglaševalcev toliko kot je izdelkov (no to ni res). Kaj to pomeni za potrošnika? Medtem ko je prej bil brez mnenj, jih ima zdaj preveč.
Do we have a solution? Naturlich! Ker so oglaševalci sekte, se nek povprečnež (na žalost si to tudi ti – najverjetneje) na njih težko naveže in posledično težko zaupa. Torej taktika prepričevanja! Vendar kako? No tisti, ki ste kdaj brali gospoda Kotlerja veste, da je potrebno biti drugačen in boljši. Nekje na pol poti te besedne zveze je nastal paradoks, saj je večina oglasov istih in hkrati boljših, kot nekateri ki so drugačni in slabi. No seveda ni vse tako zanič na oglaševalskem tržišču.
Nekateri so dejansko zelo dobri. Kar preveč, če me vprašate (kot wannabe oglaševalec, so mi konkurenca). To so tisti pr&#ci, zaradi katerih ne spim, mi zbijajo ego in v meni zbujajo samomorilske nagone(in nisem emo). Ti dejansko upravičijo naslov mnenjskih vodij.
Do we have a back-up plan? Ker pa je denar sveta vladar (kako beden klišejski stavek) pa si lahko nekateri privoščijo back-up rešitev. Namreč vzamejo nekega zvezdnika (npr. Damjan M#&ko), ki vso kredibilnost in zaupanje prenesejo nase. »Izdelek vam bo všeč, ker je tudi (D.M. ali Požigalcu).
To so namreč tisti, ki se spotaknejo in ker je to kul, skočijo še ostali. Ker pa bi bila ta formula preveč enostavna, je vseeno potrebno izbrati pravega zvezdnika. Ta oseba naj bi predstavljala vrednote, poslanstvo in vse kar so vas učili na faksu, da uspešno zastopa ta izdelek. Takšna poteza pogosto apelira le na določeno ciljno publiko (you’ve been hit), ampak boljše ena kot nobena.
You are talking about Nespresso? What else!
(George Clooney)

Avtor: Anita Žumer

Spominjam se, da je več ljudi govorilo, da bo leto 2009 nekaj zelo posebnega. Bo leto drastičnih sprememb. Kmalu v novem letu se teh besed spomnim, ko se zavem, da se je to meni zgodilo (in se še dogaja). Tako, dobesedno čez noč. Vendar sem v srcu bila mirna, vedoč, ker to je to. Kolegica je že pisala o t. i. prehodnih obdobjih. Po / med enem izmed njih, konkretno faksu, pogosto sledi selitev od doma. Društvena kolegica jih tudi imenuje, kot najtežja obdobja. Res je, da se na drugem štedilniku enaka juha kar drugače skuha in se še perilo drugače pere. Vam zaupam, kaj je najtežje. Najtežje je to, ko hočem vedeti, kaj je vendarle to to. Na vseh področjih svojega življenja.

Samo življenje me je pripeljalo do točke, ko se moram in se tudi hočem, končno odločiti za tisto pravo, da imam mir v sebi, da lahko gradim na tem miru – poti, odločitvi. Ali je potem še težko? Ni več, ker potem vem, na katero pot me srce vleče. Tako, radikalno drezam v vsa področja svojega življenja. Delam inventuro, črtam, kjer srce ni mirno, so dvomi in zavore ter gradim, kjer zaigra, še bolj zaigra. Če je pa vmes. Ja, to je pa tisto res najtežje. V resnici grozljivo, ker ne vem, kako dolgo bo varilni aparat zdržal. Potem še beseda na R malce ponagaja.

Tudi januarskih besed našega capo di bande še slišim, ko je dejal, da bo letošnja fANfARA glasnejša, še večja, še bolj inovativna, še bolj drugačna od prejšnje, še bolj na nivoju. Bo še več novih praktičnih znanj, spoznanj, boljši žur od lanskoletnega. Skratka, v vseh mogočih presežkih, fANfARA 2009. Nekaj tega smo / ste že lahko prebrali, videli, slišali. Pa vam je srce pri tem zaigralo, so se vam filmčki pred očmi vrteli in že glasbo z afterpartiya slišali ter v ritmu migali? Ja, to je vendarle to!! In čemu ta nemir?! Seveda, še prej se na http://fanfara.net/2009/prijava pofočkaj, da te sedež, 8. aprila, prost počaka.

Avtor: Mak Kordić

Moj prvi blog post je bil namenjen Emi o kateri nisem napisal nič lepega Tokrat bom v zobe vzel letošnje Viktorje.

Slon & Sadež, ki sta vodila prireditev sta hm… sej sta bila na trenutke zabavna in sta me nekajkrat celo nasmejala, samo večina “nastopa” pa mi je bila kvečjemu povprečna. Men se zdi, da sta bila, ko sta vodila oddajo na SLO 1, precej boljša kot sedaj. Razlog zakaj so ju zbrali, da ponovno vodita Viktorja ne vem, predvidevam pa da sta bila cenejša od kakšnih alternativ (Zrnec …)

Druga stvar, ki mi ni bila všeč so bili podeljevalci nagrad. “Skeči”, ki so si jih zmišljevali v zaoderju so bili slabi oz. slabo izvedeni. Tukaj bi bilo precej bolje, če bi imeli ljudi, ki bi dejansko sestavili nekaj pametnega in zabavnega in to potem “povedali” podeljevalcem. Dvomim, da pri Oskarjih Angelina Jolie, 2 min pred nastopom v zaoderju tuhta kaj bo povedala, da bo smešno in kul
Glasbene točke? Ojoj. Pri Janu Plestenjaku, ki je po moji oceni eden slabših vokalov v Sloveniji, so mu pri njegovih pesmih back vokale pele najboljše slovenske vokaliste oz. vsaj Alenka Godec in Nuša Derenda. Moglo bi biti obratno če že sploh kako. Dan D so bili vredu, so stari mački in imajo stvari naštudirane.

No in ostanejo mi še nagrade. Menim, da Viktorjev 08 sploh ne bi bilo, če ne bi bilo oddaje AS ti tud not PADU! Zakaj? Zato ker ne bi imeli koga nominirat!! Kar se pa gospe Karin tiče, tole je pa res velik kiks. Kako lahko sploh nekdo da njo, Zrnca in Bizovičarja v isto kategorijo? Pa kdo sploh je ta Karin? Jaz je po pravici še nisem nikoli zasledil na TV-ju, kaj šele da bi jo nominiral za viktorje. Verjetno je to njena prva in zadnja nominacija
Svetla točka Viktorjev je bil legendarni Zrnec, ki ga sploh ni bilo Govor, ki ga je napisal je bil res smešen in v dobri meri prostaški. Kapo dol Zrnec.

Svoje mnenje sem oblikoval na podlagi gledanja Viktorjev in branja vseh komentarjev ob novicah na portalih 24ur.com in Delo.si. Povem vam, da veliko ljudi misli enako Na Viktorjih bi se dalo še veliko postoriti in jih izboljšati, vendar ljude, ki so jih delali očitno niso zainteresirani da bi delali stvari boljše in drugačne. Če želite biti drugačni, boljši in bolj inovativni, potem pridite na fANfARO in zablestite!

Avtor: Laura Kranjc

Internet. A lahko dandanes sploh preživimo brez njega? Brez večjih posledic?
Ne govorim tukaj o internetnih zasvojencih, ampak o nas, povprečnih uporabnikih. Ki internet uporabljamo v vsakdanjem življenju – za posel, zabavo, korespondenco, iskanje informacij, vzdrževanje stikov.
Zadnjič sem bila postavljena v situacijo, ko smo se kar naenkrat znašli brez interneta. Za hip se je svet kar malo zaustavil, smo spili eno kavo, razmislili kako naprej, ter čakali na serviserja. Po nekajminutnem mirovanju pa je bilo treba spet začeti delat. In so zapeli telefoni, faksi, BB-ji, pogovarjali smo se naglas en čez drugega … skratka v poštev so spet prišle »old-school« metode.

Brez interneta bi verjetno tudi sama fANfARA izgledala precej drugače (vsaj kar se organizacijskega dela tiče). Spletna mesta in kotičke organizatorji fANfARE s pridom uporabljamo skoraj pri vsaki malenkosti – od iskanja informacij, kontaktov, obveznih emailov, ki skrbijo, da smo vsi na tekočem z dogajanjem. Splet nam omogoča, da vas obveščamo o dogajanju v zvezi s fANfARO, da se vam predstavimo, da prek blog zapisov spoznate, kakšni smo … In pa seveda, v enem od zavihkov se lahko prijavite na našo osmoaprilsko konferenco.
Torej, se da preživeti brez interneta? Ne. Mogoče dan ali dva, še posebej če si na dopustu, drugače pa ne.

(Brez internetne povezave tudi vi sedaj tega ne bi brali.)

Avtor: Suzana Žbogar

Vstopnice za fANfARO so že nekaj časa na voljo, prav tako je znan del njenega programa. Tako je napočil čas, da se tudi naša ekipa PR-ja, katere del sem tudi sama, resneje loti svojega dela. Naša Eva nam je razdelila naloge, mi pa smo se zagrizeno lotili dela. Težimo k temu, da bo letošnja simfonija marketinga še za nekaj decibelov glasnejša.

8. aprila bo najglasnejša študentska marketinška konferenca zaigrala že drugič. Tako je lanska PR ekipa pridno zabeležila določena spoznanja in izkušnje, ki jih letos deli z nami. Njihove izkušnje nam pomagajo pri naši izvedbi, ki jo skušamo še nadgraditi.

In kaj trenutno počnemo?
Urška je v kontaktu z določenimi mediji, prek katerih bomo povečali našo odmevnost. Za vsebino novičk skrbi Monika, za promocijski tekst je poskrbela Anja, ki je sestavila tudi adremo medijev. Sama sem izbrskala vsa potencialna študentska društva in jih prek elektronske pošte obvestila o našem dogodku. Nad nami bedi Eva, ki redno hodi na sestanke vodij ekip, poskrbi, da so naši blogi oddani pravočasno in osvežuje novičke na spletni strani.

Torej, naše ciljno občinstvo obveščamo o našem dogodku. Podajamo osnovne podatke o tem, kje in kdaj se bo dogodek odvijal, o vsebini in ceni vstopnice ter, kje se morajo znanja željni študentje prijaviti, da bodo domov odšli bogatejši za nova spoznanja, ki jim bodo v življenju še kako koristila. Pri informiranju se poslužujemo predvsem elektronske pošte, spletnega portala Facebook in ostalih potencialnih medijev.

PRovci pa ne spimo niti po dogodku, saj nam je dodeljena čast, da v orkestru zaigramo zadnje note. Poskrbeti moramo, da bodo mediji o nas pisali oz. govorili. Temu sledi spremljanje in analiziranje njihovih objav.

Verjamem, da bo bomo ocenili, da je bil naš velik trud sorazmeren z doseženimi rezultati!

Avtor: Matic Prosen

Že od malih nog me je skrajno veselilo okoli preganjati raznobarvne pripomočke (sem štejem tudi črno in belo) namenjene dekor terorju nad čimerkoli pač že, in ustvarjati bolj ali manj očesu privlačne, baročno-romantične, abstraktno-izpovedne, verjetno-kič 2D skulpture. No, vmes se je seveda tu in tam znašla tudi kakšna čisto spodobna grafika?

Verjetno sem s časoma prešel z zahtevnih na manj-zahtevne metode (Illustrator vs. dobri stari FaberCastell 9H, H, F, HB, 9B, le poskusite kaj je »enostavneje«!), in verjetno je vse skupaj v pretežni meri posledica okolja v katerem sem odraščal, nedvomno polnega tovrstnih spodbud.

V tisti, kritični eri svoje nezrelosti (srednja adolescenca?), sem na tovrstno ustvarjanje skoraj popolnoma pozabil, a samo vprašanje časa je bilo, kdaj me bo zopet »zagrabilo«. Me sedaj drži? Že kakšna tri leta, mogoče malce več, mogoče ne. Včasih bolj, včasih manj.

A v teh treh letih sem precej spremenil svoj (vizualni) pogled na svet okoli sebe. In še kaj drugega seveda. Namerno? Bojda je to neke vrste »poklicna« deformacija…

Kako torej? Nekako bi lahko zadeve pospravil v dva koša, let`s take a look;

1. Seeing everything through a designer`s eyes

Sem spadajo verjetno zame najbolj opazne spremembe. Več kot (z)vem o oblikovanju, težje se spoprijateljim z »nelepimi« stvarmi. Še težje pa sam ustvarim nekaj, s čimer sem vsaj približno zadovoljen. Pravzaprav nikoli nisem zadovoljen. Še.

Oglas na TV

- pred tremi leti; Uporaba različnih kombinacij gumbov na daljincu.
- danes; Res mi je všeč tale barvna kombinacija. Zelo všečna kompozicija, kul efekti. Katera agencija praviš?

Film

- pred tremi leti; Najavna špica > film > konec.
- danes; Najavna špica (wow, kul animacija) > logotip filma (Katera tipografija je to? Kje se jo da dobiti? Kako bi izpadla na črni podlagi? Lahko bi jo kar sam naredil? Mogoče bi bilo bolje če … ) > film > konec.

Comic Sans?

- pred tremi leti; Kako dober font! Res mi je všeč kako ga je uporabil(a) v 5 različnih barvah in kombinaciji z še 10 ostalimi pisavami.
- danes; le rahel nasmešek, očesna grimasa in sprememba vidnega polja.

Fotografiranje

- pred tremi leti; Prižgi > nameri > sproži
- danes; Prižgi > šit, a ni malce pretemno? > nameri > ISO 400? > globina? > pa ravno tam mora stati smetnjak? > sproži > sproži > sproži.

2. Keeping up with the Joneses (and time)

V svetu oblikovanja se praktično vsak dan pojavijo nove, novejše, svetlejše zadevice, katere si tako zelo želiš (želim?), in stvari, ki jih počnejo drugi, in seveda bi jih rad tudi jaz.

C:Program Files?

- pred tremi leti; Adobe Photoshop 7.0
- danes; Adobe Creative Suite Master Collection 4, QuarkXpress 8, Wacom Intuos 3 Drivers, 3DConnexion SpaceNavigator Drivers.

Kupovanje računalnika

- pred tremi leti; saj lahko zapravim par 1000 SIT (takrat so še bili, da), in zamenjam nekaj komponent?
- danes; Mac Pro za resno delo, Mac Mini za home-entertainment, MacBook Air za na faks. Ker je Leopard tako kul.

David Airey, Seth Godin, Andy Warhol, Jonathan Ive, Giambattista Bodoni, David Carson, Milton Glaser, Wally Olins, Paul Rand.

- pred tremi leti; Kdo?
- danes; Ljudje, ki so na različne načine prispevali (in še vedno) svoj delček v mozaik moje oblikovalske osveščenosti.

Freizeit

- pred tremi leti: kava, knjiga (random), kava, zunaj, zunaj, kava, zunaj, daleč. Tu in tam tudi kakšen film ali katera izmed nadaljevank/nanizank, seveda tistih, ki k nam počasi pronicajo šele sedaj (biti gusar bilo je nuja).
- danes; še vedno knjige (a lot), tokrat vsebinsko večinoma prilagojene dizajnu, oglaševanju in marketingu, prebiranje RSSov (FeedDemon count currently 72), preganjanje in poganjanje tiste ali one oblikovalske aplikacije, zlivanje idej na papir. Web. No, seveda je socialna komponenta še vedno pris(o)tna.

Ampak zaradi zgoraj naštetega me seveda nikakor (še) ne označite za »pravega« oblikovalca. Manjka mi še ogromno. Verjetno bi samega sebe oklical ____________, _____________, ______________, ki se ______________ _____________.

Ali pa tudi ne. Figure it out.

Kakorkoli; Work it, Make it, Do it, Makes us, Harder, Better, Faster, Stronger, More than, Hour, Our, Never … Work is NEVER OVER*.

*plagiat – (če lahko Primož, lahko tudi jaz? Hvala in slava duetu Kitsch Nitsch!)

Avtor: Eva Pečovnik

V času recesije je dejstvo, da je denar res vedno večji problem pri vseh ljudeh. Kakor koli že obrneš, vedno prideš do zaključka, da brez denarja pač ne gre. Naj bo težko prislužen, priigran, umazan ali opran, mislim, da se nas velika večina strinja, da ima pomembno vlogo pri sreči, zadovoljstvu in uspešnosti v življenju vsakega posameznika.

Tudi za izpeljavo in uspeh fANfARE, ki je sicer v celoti neprofiten dogodek, potrebujemo določeno količino denarja za kritje tekočih stroškov. Za dvorano, za prehrano, za darila za predavatelje ipd. Vse to pa je nemogoče brez pokroviteljev. In letos je glede tega sprva bolj slabo kazalo, saj so nas marsikje zavrnili, češ, da je na vrata potrkala – kdo drug kot – recesija. Res je, nekatera podjetja sta recesija in slabo gospodarsko stanje, krepko udarila po žepu, veliko pa jih je recesijo, kratko malo, uporabilo za najbolj aktualen in preprost izgovor.

Se pa, seveda, vedno najdejo tudi taki, ki opazijo trud in dobro delo ter so pripravljeni pomagati tudi v takem obdobju, v kakršnem živimo danes. In taki so zagotovo naši pokrovitelji. Dajejo nam občutek, da smo vredni zaupanja in da je fANfARA dogodek, ki je vreden njihove pozornosti. Mi smo vsekakor ponosni na to, da nam zaupa toliko pokroviteljev. A ne samo pokroviteljev, tudi ostalih, ki redno spremljate naše delo. Zaradi vas ustvarjamo, pišemo, iščemo, snemamo in smo vsak dan večino dneva z mislimi pri fANfARI, saj si vsi želimo, da bomo na koncu lahko rekli: Ja, letos smo pa razturali!

Avtor: Brinceska

Špela - brez katere bi moje življenje bilo prazno

Tanja - ki me zadnje čase rada jezi

(brez zamere, ampak ženske imajo prednost:))

Blaž – ki nam je pravkar pobegnil na Irsko

in moja malenkost pa ga:) Vsekakor se trudimo, da bi fantu, kot je Primož, ta koncept čimbolj približali. In če verjamete ali ne, nam gre dobro od rok. Moje mnenje namreč je, da brez dobre predigre, ni dobrega vrhunca in če v našem primeru ne bo dobrega vrhunca, boste vi ostali brez dobrega programa. Sprejemljivo? Nikakor.

Že pred časom smo se odločili, da želimo imeti program na nivoju, da vam želimo pripeljati najboljše predavatelje, ki vam bodo znali razkriti najslajše podrobnosti njihovega področja, da se želimo ob tem zabavati in Primoža kaj naučiti. Ker pa seveda Primož ne bi bil Primož, če se ne bi vsake toliko malo upiral, ga je občasno treba malček vzpodbudit (glede na njegove prejšnje bloge, fant jemlje to kot grožnjo) in mu pokazati kako se stvari streže. Če sem čisto odkrita, me zadnja dva tedna pozitivno preseneča….vas zanima s čim in kako?

Če se nam pridružite 8. aprila, na GR-ju, vam morda razkrijem tisti najslajši del vrhunca.

Avtor: Aleš Hostnik

Zadnje čase se črka R često uporablja v vsakodnevnih pogovorih, slavnostnih govorancah, medijskih poročanjih in elektronskih nebulozah. V nebo vpijoča recesija, ki nam ježi kožo in sliči na represijo, revizijo in na ne vem kakšne napovedi. Obenem pa se za hip zamiži načelo П=max in odnosi med ljudmi dobijo novo dimenzijo vrednosti. V bistvu gremo nazaj k bistvu.

V vlogi vodje marketinga konference fANfARA se na dnevni bazi srečujem z dejstvom, da samo dobri, korektni in profesionalni odnosi pripeljejo do uspeha. Natančneje, odnosi na katerih gradiš in vanje vlagaš čas, energijo, dobro voljo in trud. Če pogledam iz druge strani, kdor je polovičar, stvari ne jemlje resno in ne stoji za svojimi besedami, temu puhlica ne uide.

Z ekipo smo vsak dan seznanjeni s številnimi variacijami odgovorov na temo prestrukturiranja sredstev in krčenja mošnjičkov. Kljub vsemu pa je lanskoletni trud za dobre korektne odnose s pokrovitelji ob letu osorej obrodil sadove.

Zavedati se moramo pomembnosti dobrih odnosov! Dolgoročni partnerji nam pomenijo večjo podporo, manj vložene energije, možnost razvijanja odnosov na višje nivoje sodelovanja in uspeha, možnost posredovanja priporočil, ki odpirajo nova vrata, gradnja zaupanja in nenazadnje konkretnejša podpora. Negovanje odnosov ne jemljimo kot investicijo, pač pa kot zalivanje rož, obrezovanje sadnega drevja, pobiranje plodov. Ne pomaga fama networkinga, če ne namenimo nekomu sekundo več časa, kot samo izročitev vizitke. Zna biti težko, ampak se obrestuje.

Za kaj več, greva lahko na kavo in pomodrujeva o koristih dobrih odnosov.

Avtor: Ana Basić

Sploh ne morem verjet, da sem že pri koncu študija. Pri rosnih 23-ih. Samo še par izpitov me loči od diplome. 4, če sem natančna. Nekateri bi rekli: »O, pridna!«, nekateri bi pripomnili: »Aja, ampak a nisi ti že absolventka?«, drugi pa bi z lažnim sočutjem rekli: »Ah, sej bo. Ti k’r počas’.« Dobro, takšne ljudi še prenesem. Ampak najhujši so pa tisti ljudje, katere spoznaš na novo. Ti te po navadi vprašajo kaj študiraš. In pri 95% ljudeh je odziv na odgovor »ekonomijo« reakcija: »Uau, boš mal povedala kere delnice je treba kupit.« Ja… ker na študiju ekonomije po cele dneve razglabljamo samo o borzi in delnicah… NOT.

Zadnjič pa me je v dilemo spravila fantova mama, ki me je spraševala, ali se kaj spoznam na davke. Ali pa na dohodnino. In ob mojem negativnem odgovoru, sem se vprašala: kaj pa sploh vem o splošni ekonomiji? Nič kaj uporabnega, bi rekla. O trženju mogoče marsikaj, ampak o splošni ekonomiji pa vem le to, da smo se učili o zgodovini teorij ekonomije, risali grafe, za katere smo potem ugotovili, da v bistvu niso uporabni (ker ima preveč predpostavk ceteris paribus), in podobno. Resnično upam, da se bo v naslednjih letih študij ekonomije preusmeril iz (dokaj) neuporabne teorije, v prakso.

Kje sem jaz dobila prakso? Hahaha, moram ponovit katero društvo organizira dogodek na čigar strani ste?

Naj se vrnem na temo…. Nekateri mi boste verjetno rekli: »Ja, pa takoj odgovori, da študiraš trženje.« No, ravno temu se skušam izognit, ker po navadi sledijo kakšna butasta vprašanja, na katere nimam potrpljenja odgovarjat, kot so: »Kater faks je to? Aja, to so reklame, a ne? A pol to pomen, da boš ti reklame delala? Da ne? Ja kako?« Preden jim razložim, da se ne reče »reklama«, ampak »oglas« je že čas za kakšen dnevni obrok. Ali pa čas, da pregledam maile.

Samo še tole napišem, preden mi na prenosniku baterije zmanj…