Avtor: Tanja Šket

Moj zadnji blog mora biti po mojem mnenju možnost za vas, da pogledate malo v naše organizacijsko življenje. Opisati to kar se dogaja je skorajda nemogoče, ker tega dogajanja ni moč spraviti v besede. Poskusim vseeno…

Aleš nam je z svojo najprej zmanjšano in sedaj razširjeno ekipo (hvala Laura) zrihtal ogromno reči. Tako denarna sredstva, kot prigrizke, dostop do neta, da boste na tekočem z maili, praktična darilca in male ter velike nagrade.

Brina z svojo ekipo (kjer sem tudi jaz) usklajuje zadnje podrobnosti s predavatelji in razporedom, vsebinami in okroglimi mizami. Baj d vej za drugo okroglo mizo lahko sami postavite vprašanja: http://fanfara.net/2009/2009/03/30/vprasanja-za-okroglo-mizo

Za Stello sumim, da se močno pripravlja na afterparty, saj zbira top shit balone, ki letijo (her words, not mine). Mislite, da pokuša napitke, ki bodo na afterju? Odkar pa smo se odločili, da bosta skupaj z Špelo vodili fANfARO, pa je stanje toliko hujše. Zahteva samo še Jegra.

Eva in ostale PRovke se trudijo z našimi zahtevami in obupujejo, ko spreminjamo želje, pišejo intervjuje, novičke in komunicirajo ter usklajujejo številne medije, ki se zanimajo za nas.

Mak ob mojem glasu kar skrije glavo med ramena, ker ve da bo padla spet neka želja po spremembah na web strani, drugače je pa najbolj odziven človek na mailih (poleg mene).

Igor in kreativčki se trenutno ubadajo z brošuro, ki jo boste imeli v rokah 8. aprila, poleg tega pa je Igor čez noč iz prijaznega fanta postal prava pošast, ki od vseh nekaj hoče in samo grozi. Bravo Igor – jaz sem s tabo!!!

Matic….hja….nametagi, brošura, napisi, karte za after, plakati….to je vse kar ga še čaka in kot designerski perfekcionist ne spusti ničesar iz rok. Razen spanca. Je pa zmagal na Marketinški dirki v Mariboru. Mi imamo tako ali tako samo najboljše.

Moja malenkost in moja itak da najboljša ekipa imamo trenutno največ dela. Dnevno se ubadamo s prijavami, ker je že skoraj nemogoče še koga kam spraviti, planiramo kako vse spraviti na kraj dogajanja, kaj še rabimo, kaj je treba kupiti, pobrati, dobiti. Ali imamo kaj za jest za ljudi? Pa za pit? Pa kdo bo kaj delal? Kdaj kdo pride? Kdaj bomo prejšnji dan kaj delali? Kdaj pridejo postavit CityLighte? Kaj je kdaj na vrsti? Kaj morata govoriti voditeljici? In tako dalje…Zanimivo kaj ne? (In ja najdaljši odstavek pripada nam. Pa kaj pol).

Poleg nas ŠS DMSjevcev nam pomaga veliko »odraslih«. Tanja Kavran, ki je naša mama, opora, pomoč, spodbuda in prijateljica. Ladeja Godina Košir, ki nam svetuje pri programu, kakor tudi Iztok Sila, katerega boste spoznali na eni od okroglih miz. Tu je še Sašo Dimitrievski, ki ga pa tako ali tako zmaga. Obljublja, da se nam pridruži na afterpartyu. Posebna zahvala pa še našemu bivšemu predsedniku Sašotu Palčiču za hitro in učinkovito pomoč.

To je to. Če ne veste kdo je kdo, si poglejte na http://fanfara.net/2009/about/ekipa

Papa in se vidimo na fANfARI!

Ajaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Primoža sem pozabila. Kako sem mogla. Kaj on dela? Vse kar je treba. Kar ni narejeno. Nas povezuje. Kot pravi sam drži vse niti v rokah in skrbi, da zgleda da vemo kaj delamo. In nas spodbuja. Kako? Preberite
VODJA VOLODJA

Vodja projekta - to je en tič,
cele noči šljakam, naredim pa skor nič.
Vodja projekta - to je en kurc,
od jutra do jutra, moj dan ma sto urc.
Vodja projekta - to je en lulček,
se ukvarjam s pacienti, vsak je kot mulček.
Vodja projekta - to je en blek,
polovica jih daje od sebe en drek.

Vodja projekta - še dobr da nisi,
na levi in desni grdi so frisi.
Veš kaj je treba, veš kaj bi blo kul,
ampak en kurc to pomaga - se zašvicaš res ful!

Vodja projekta - rajš kar odpiši,
Vodja protokola se dost lepše sliši!
Zadnje dva tedna si res skos na tapeti, v tem kratkem času se postaraš dve leti.
Ampak vsi vemo da brez tebe ne gre,
kdo pa postavu pingvine bo vse?!
Sej če tvoj tim zajebe - vse bo še prov, gremo vsi skupi pač mal prej domov.
Konc koncev stvar je zabavna in smešna in oh, drugač kdo bi zajebavu z vsem skupi se sploh!
Zato zarad Fanfara ne bit nesrečna,
vsi te mamo radi - tut ko si tečna.

Piki sori…mogla sem…i luv ju!

Avtor: Primož Jakin

Pred časom sem prebral (oziroma bolj prelistal, ker je črk bore malo) eno od knjig Paula Ardena. V njej je tudi famozni nasvet “Fail. Fail again. Fail better.” Originalno sicer od Samuella Becketta.

In ta nasvet mi sedaj povzroča strašen problem, čeprav bodo težave z njim šele naslednje leto. Lansko pomlad sem namreč na tenis izzval predsednika društva iz sosednje ulice, Luko iz Kalideja. Imam namreč straaašen forehand. Žal je imel on strašno tudi vse drugo, zato sem po hitrem postopku izgubil*. Šest nič šest nič. Fail.

Pomlad se bliža (lastovk sicer ni, ker so jih pregnale fanfare in pojedli Italijani), torej bo kmalu čas za rematch. Letos problema sicer ni. Fail again.

Ampak kaj bom naslednje leto – kako naj še bolj izgubim? Razmišljam, da bi prišel z lesenim loparjem. Sicer precej neoriginalno za kreativca, saj je leta ’90 ob poskusu vrnitve na sceno isto taktiko ubral že Bjorn Borg – mimogrede, Bjorn zdaj prodaja spodnje hlače – a ravno z uspehom, ki je nadvse primeren za moj namen: gladko je izgubil v vseh treh poskusih. On ’90, jaz ’09. Fail better?

Danes, ko pišem tale blog, je 2. april. Paul Arden je umrl točno pred enim letom. Zgornji nasvet je lahko bučka ali razsvetljenje, ampak bistvo je med vrsticami – ob vsem se je treba zabavati. Paulu Ardenu je bilo to povsem jasno.

Zato med tečnarjenjem, slabo voljo, tolčenju po glavi ob bedastih odločitvah, jamranju o obremenitvah in zavijanju z očmi ob kopici mailov, res ne pozabim – tako, deep down, kakor se reče – imam se super.

In v podobno nepozabljivi družbi človek sploh ne opazi, kdaj so minile štiri ure na odru SOFovega zaključnega afterja. Pet ur v Dvornem baru ob dveh kozarcih Simčičevega belega. Ali pa trije meseci konference.

*seveda upoštevajte, da me je ovirala tudi stara bojna poškodba iz Vietnama. Au.

Avtor: Anja Benčik

Kar ne morem verjet kako hitro čas beži! Ne zdi se mi tako dolgo nazaj, ko smo se še komaj pogovarjali o ideji, da bi organizirali izlet v London! Pa ko smo že začeli odštevati dneve; še tri mesece! Zdaj pa je že april; še 22 dni pa gremo!

Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije letos prvič organizira mednarodni projekt - marketinški izlet v London, za 20 pridnih članov sekcije. Cilj obiska Londona je dobiti vpogled v delo tržnikov v Angliji ter se predstaviti tamkajšnjim tržnim strokovnjakom in študentom. Sliši se zelo lepo; za vsem se pa skriva kar nekaj trdega dela. Na moje presenečenje smo pri večini podjetij v Londonu naleteli na pozitiven odziv; z nami so pripravljeni deliti njihove izkušnje in znanje. Konec koncev smo se dogovorili za ogled Yahoo.com, oglaševalske agencije TBWA in Ogilvy, podjetja Visitlondon.com, itd.

Ideja, da obiščemo marketinške oddelke mednarodnih podjetij, oglaševalske in raziskovalne agencije se bo torej kaj kmalu realizirala. Za nas, študente, bo to zelo dragocena izkušnja, saj se delo na tem področju v tako velikem in multikulturnem mestu precej razlikuje od dela v Sloveniji, in menim, da nam bo ta projekt prinesel veliko novega znanja, ki ga mogoče doma nebi nikoli pridobili ter seveda nove dogodivščine in pripetljaje, katerih se že veselimo.

Upam pa, da to ni naš zadnji mednarodni projekt. Mogoče pa nas drugo leto čaka fANfARA – mednarodna študentska marketinška konferenca!

Avtor: Ljubo Tododrovič

Zmeri sem hotu imet bar, no vrjetno bi ga imel če me informatika trenutno nebi bolj zanimala. Pri svojem baru vidim, dve večje ovire, ker sem dobra duša bi vrjetno preveč pijače stočil zastojn in to nebi bilo lih dobr. Druga stvar je pa da se bi hitr najdu, kdo ki bi mi ponudil “zavarovanje” in tudi s takimi tipi ne znam.

Ampak, čar vsega mi je v organizaciji, ta vikend sem kr z užitkom stal za barom in podajal pivo, vodko, borovničke, bambus itd. Zdraven ga še malce žuraš in to… Prov fajn je bilo.

V svojem baru bi uvedel plačilne kartice in samo to. Na vhodu pač na kartico naložiš določeno vsoto in potem samo s to kartico plačuješ. To zmanjušuje gužvo pr natakarcah (bi bile same fejst in še kej preveč ne morejo goljufat.

Skos bi si zmišljeval kake akcije in podobno. Luštn bi bilo…

Mogoče bi uvedel še kake une digitalne mize, pa da folk kr naroča potegne tm čez kartico in punca prinese. To bi bil ful time saver + sigurno večja prodaja.

Še ena fora bi bila uvajanje oddelkov z moškimi in ženskimi kelnerji… Ženska družba sigurno nebi imela kaj dosti proti
Kaj ma to veze z fanfaro boste rekli (no sej ste mogli pričakovat da bom vpletel zadevo notri :D)
Večina folka dela to zaradi adrenalina in vzdušja, ki ti ga tak dogodek prinaša, cel dan letanje gor in dol n skrbi ali bo vse OK? Reševanje kriz, adrenalin in testiranje živcev…

Ura je 18.30… Smo živi ? Vse uredu? OK GREMO ŽURAT!

Avtor: Mojca Klenovšek

smo se vrnili iz Portoroža, polni vtisov, kritičnih pogledov, morda novih znanj. Zanimivo je bilo t.i. mreženje. Mreženje na SOF-u s kakšnimi potencialnimi delodajalci je izjemno okrnjen. Ne zato, ker ne bi bilo priložnosti, ampak zato ker potencialni delodajalci niti ne želijo priti v kontakt z nami. Na SOF pridejo z drugačnim namenom. Po moje s tem, da vidijo svojo konkurenco, morda nove (potencialne) partnerje, da se pohvalijo s svojim delom ali da se preprosto udeležijo 20 kav na dan in zažurajo dolgo v noč. Da moje opazke ne bi dajale napačnega vtisa: sama sem se imela zelo lepo, verjetno tudi zaradi tega, ker mreženja s pomembnimi živinami niti nisem vkalkulirala v te tri dni.

Sem pa postala ponosna. Ponosna, da naša Fanfara ne bo takšna. Tam boste srečali ljudi, ki se bodo želeli mrežiti, če ne na predavanjih pa na Afterpartyu. Definitivno že zato, ker jim bomo po 21.00 zvečer v Piano Baru ponudili tako mamljive nagrade, da se mreženju enostavno ne bo izplačalo odpovedati. Takšne zabave pa imajo še eno pomembno dodano vrednost, ki je morda nihče ne omenja. Kdaj se šli nazadnje s svojo/svojim najboljšo/najboljšim sošolko/sošolcem med delovnim tednom na 3 urno kavo in se pogovarjali le o osebnih stvareh? In to na tisti iskren način, ko ne pogledate v tem času niti enkrat na mobilec ali na uro. Pravo sprostitev vam dejansko ponudijo zabave, ko niste na faksu, ko se ukvarjate s svojimi prijatelji in sošolci in nimate čez 20 minut naslednjega predavanja.

Jaz takšne žure naravnost obožujem! Ko pridem v svoji najljubši oblekci (ker bo, upam, že nad 10 stopinj) in poklepetam prav z vsemi, ki se mi prešerno smehljajo in sem jih na hodnikih vedno želela ogovoriti s kaj več kot le »živjo«. Definitivno se veselim novih spoznanj! In prepričana sem, da jih bom dobila na srečni 8. april. Veselim se že zato, ker je DJ popolnoma srečen, ker želimo »wake-me-up« glasbo, ker je lastnik Piano bara žurer pri 50-ih in ker imam okoli sebe šopek deklet, ki bi plesale vso noč! Saj res, zelooo rada plešem-zapiši si za uho, če želiš nagrade.

PS: TO NI PRVOAPRILSKA ŠALA

Avtor: Maja Podboršek

Kar 1900 let mineva od gladiatorskih iger, kjer so se med sabo spopadali takratni ujetniki. Morda lahko povežem dejstvo, da je leta 109 po Kr. potekala ena največjih bitk vseh časov, kjer je Trajan po spopadu ukazal dati prostost vsem bojevnikom. Če svoj time machine naravnam na sedanjost pa me pripelje v leto 2009, leto fANfARe, kjer nam bo po končanem dnevu prostost dal naš Primož:) oz. v mojem primeru kar naša šefica protokola - the one and only mrs. Tanja Š. :)). Kar 1900 let po tem, se zgodovina ponovi, sicer ne dobesedno, vendar tudi mi pričakujemo na nek način bitko vzdržljivosti, bitko živcev, organizacije, lovljenje minut, sekund in dnevne svetlobe…moramo preprosto zdržati vsak pritisk, vsako vloženo kapljico znoja, vsako krokodiljo solzo, ki je bila prikrito potočena… Vendar to odtehta vsak nasmeh na obrazu, vsak povečan utrip srca, vsaka aritmija duše ob glasnem aplavzu in nenazadnje vsaka majhna, drobna želja, da smo oz. bomo uresničili pričakovanja naših poslušateljev in predavateljev.

Na nek način bomo na fANfARin dan podobni Rimljanom, ki so se v cesarski dobi zbujali ob zori, če ne že ob prvem svitu. 8. aprila bo nedvomno tudi Fanfara dodala vrstico Marcialovem epigramu, v katerem pesnik našteva vzroke za nespečnost, za katero so trpeli v njegovem času. Skoraj prepričana sem bila, da je nespečnost epilog današnjega časa, pa vidim, da nosi imenovalec tudi že stari vek:).

Kot se za zaključek gladiatorskih iger spodobi, dobi zmagoslavni gladiator srebrne krožnike, obložene z zlatniki in dragimi darovi. V fANfARinih igrah pa je naš zmagovalec slogana prejel super nagrado in sicer I Pod Classic. Za vse obiskovalce pa pripravljamo tudi, lepe in bogate nagradne igre zato ne zamudite enkratne priložnosti in se udeležite najbolj glasne in odmevne marketinške konference. Največja nagrada pa je seveda znanje in morebitne potencialne ideje, ki sprožijo tudi vas k razmišljanju in kreiranju morda obetavne tržne niše. Udeležbo si zagotovite čimprej, mi bomo naš paket znanja, zabave in druženja zavili in pripravili po enotni ceni:). Medtem ko so Rimljanke za vstop v termalne vrelce plačale (takrat še prototip današnjih toplic:)) več kakor pa moški (v njihovi valuti en as za ženske, in pol asa za moške). Damn u MEN! :). No še dobro, da so se časi spremenili, kjer vse ugodnosti dobivamo ženske:)haha.

Se vidimo na fANfARI 2009, pa ni važno ali bodo palci na roki po končani konferenci obrnjeni navzgor ali navzdol:).

Avtor: Helena Felc

Večno vprašanje, ki ga želimo vsi obvladati in nadvladati.
V čem je skrivnost, da imaš vedno prav? Oziroma, kako imeti prav vsaj takrat, ko si to res želiš?
Vse je odvisno od vaših sposobnosti prepričevanja, oziroma različnih tehnik prepričevanja, ki jih uporabljate. Predhodna bloga sem posvetila razlaganju in orisovanju načinov, kako doseči uspešno prepričevanje, kako doseči svoje.

Lahko bi jih naštevala še in še, vendar si sedaj raje poglejmo, kaj smo še na fANfARI naredili zato, da vas prepričamo.

Naredili smo super program, ki vas bo obogatil kot edinstvene osebnosti, kot tudi pokazal smernice marketinga, ki vas najbolj zanimajo. Če vas zanima karkoli v zvezi s tem vprašajte Brino.
Pripravlja se odličen fANfARA afterparty v znamenju networkinga, ki vas bo popeljal do novih spoznanj, poplesovanja ob zvokih odličnega DJ-ja in imeli boste možnost potegovanja za mamljivo praktične nagrade. Bi radi izvedeli več - vprašajte!

Na pravih mestih imamo svoje plakate, posterje, bannerje, billborde, objave, … naša promocija je mamljiva, vabljiva, kreativna in drugačna.

Na facebooku smo člani organizacijskega odbora naredili dogodek in skupino posvečeno fanfari. Če še slučajno niste prejeli povabila samo povejte in zasuti boste.
Facebook statusi so bili posvečeni dogodku, ki vas bo marketinško izpopolnil. Najpopularnejša virtualna skupnost v Sloveniji je bila poplavljena z našimi povabili in statusi.
Narejen je smoothie, ki je posvečen posebej fANfARi.
Zgenerirana je bila interneta stran in dvakrat dnevno smo objavljali bloge bolj ali manj na temo fANfARE z vseh možnih zornih kotov in kotičkov.

Ampak zakaj?
Saj mi - fanfaristi nimamo nič od tega?! Zakaj smo v fANfARo vsi vložili toliko energije, truda in časa? Radi imamo marketing in smo prepričani, da lahko to ljubezen razširimo v obliki znanja s tem pa se v praktičnem znanju izpopolnimo tudi sami.

Da bomo znali prepričati mi in da boste znali - vi prepričani - prepričati. Mi se preizkušamo v prepričevanju, ker skušamo prodati res dobro zgodbo, ki vodi udeležence k uspehu!
Pravijo, da zgodbe prepričajo in prodajajo. Fanfara je zgodba v kateri hočete imeti svojo vlogo!
Prijavite se. Ujemite zadnji vlak!
Helena

P.S.: Če nisi fanfarist v sredo, 8. aprila 2009, preprosto nisi cool.

Avtor: Peter Turšič

Mobilni marketing ali mobilno trženje. To je sorazmeroma nova panoga, ki se je začela razvijati prav v 21. stoletju. Ker je prodaja telefonov od začetka 21. stoletja naprej naraščala eksponentno, imamo za posledico, da ima danes v razvitih državah že vsak vsaj 1 telefon. To je resnično potrebno poudariti, kajti neredko se zgodi, da imamo v lasti več telefonov. Tako imamo službenega, privatnega, pa enega za v tujino itd.

Tržniki so kmalu ugotovili, da bi te majhne napravice utegnile biti zelo dobro oglaševalno sredstvo, saj imamo telefone vedno pri sebi. Poleg tega predstavlja mobilni telefon edini masovni medij, ki je hkrati tudi zaseben. Podatek, ki je za tržnike verjetno (bil) najbolj razveseljiv, je dejstvo, da mobilnemu telefonu čez dan posvečamo neverjetno veliko pozornosti, saj je naš zvesti spremljevalec na vsakem koraku.

Mobilni telefon tržnikom omogoča, da do svojih stalnih ali potencialnih strank dostopajo veliko bolj neposredno kot pa z ostalimi mediji. Podjetje Enpocket, ki je vodilno svetovno podjetje v mobilnem oglaševanju in ga je v letu 2007 prevzela Nokia, je v svoji raziskavi v letu 2005 potrdilo, da je oglaševanje preko SMS sporočil 50 % bolj uspešno pri utrditvi blagovne znamke v očeh kupcev kot oglasi preko televizije in 130 % bolj kot oglasi preko radia. Prav tako je potrdilo, da imajo oglaševalske kampanje preko SMS sporočil 15 % odzivnost s strani kupcev, kar je dvakrat več kot oglaševanje preko direktne pošte ali elektronske pošte. Po njihovih raziskavah oglaševanje preko SMS sporočil poviša nagnjenost kupcev k nakupu za 36 %, kar delno razloži naraščajočo priljubljenost mobilnega oglaševanja pri podjetjih.

Ker so bili v prejšnjem odstavku omenjeni večinoma SMS sporočila, naj povem, da je SMS trženje je trenutno najbolj poznana in najbolj razširjena oblika mobilnega trženja med podjetji. Poleg te oblike so znane tudi MMS trženje, Bluetooth trženje, WAP 1.0 in 2.0 mobilne spletne strani in razne aplikacije (npr. Java), ki predstavljajo dodatke za oglaševanje raznih produktov in storitev podjetij na mobilnih telefonih.

Glede na raziskavo, ki jo je izvedel eMarketer v letu 2003 je že 40 % uporabnikov mobilnih telefonov v Aziji prejelo oglas preko mobilnega telefona, 36 % uporabnikov v Evropi in le 8 % v ZDA. Iz tega lahko opazimo, da je mobilno trženje najbolj razvito v Aziji, predvsem na Japonskem, kjer se je revolucija v obliki drugega masovnega digitalnega medija (internet je predstavljal prvi masovni digitalni medij), t.j. mobilnega telefona začela in se postopoma začela širiti v Evropo. V ZDA je mobilno trženje še najmanj razvito, vendar se tudi tam podjetja že odzivajo na spremembe v oglaševalski industriji.

No, tudi v Sloveniji se stvari pomikajo v to smer. Naj izpostavim dva ponudnika mobilnega marketinga, ki se uspešno uveljavljata, to sta Mooble in pa Točka. Preko takšnih ponudnikov podjetja pošiljajo oglase na naše telefone. Seveda te v to ne prisilijo, ampak ti ponujajo razne ugodnosti, kot so na primer, najnovejši pri Mooblu, nižji Simobil računi. Poleg tega lahko dobimo tudi razne ugodnosti pri partnerjih od ponudnikov mobilnega marketinga.

Skratka, takšnih SMS ali MMS oglasov bomo hočeš nočeš začeli dobivat vse več. Tudi tisti, ki tega sedaj še ne uporabljate, boste to začeli kaj kmalu, če ne zaradi drugega, pa zaradi lepih nagrad, ki jih boste deležni ob prejemih SMS-ov ali MMS-ov.

Avtor: Ana Obreza

V prvem blogu sem pisala tudi o pomladi in spomladanskem čiščenju. Zdaj pa je pomlad končno dejansko tu – vsaj bolj ali manj. In ko sem se lotila čiščenja še doma, sem se odločila nekako organizirati kup stvari, ki jih skladiščim, v lične škatle in pospraviti nekam na podstrešje. Obožujem namreč spomine in zato stvari, ki me na kaj spominjajo, shranjujem in potem tu in tam odprem te zaprašene škatle in se nasmejim ob raziskovanju vsebine. Tokrat sem med pospravljanjem našla nametag lanske fANfARE. Lanska fANfARA je bila moj prvi pravi stik s ŠS DMS-jem. Takrat se mi še sanjalo ni, da bom sodelovala pri organizaciji letošnje. Po dogodku sem začela spremljati stran sekcije in zasledila novičko o motivacijskem vikendu. Ker mi je bila fANfARA tako všeč, sva se s prijateljico odločili, da greva še na motivacijski vikend (tudi nametag iz motivacijskega vikenda je najbrž nekje v tem kupu stvari). Člani sekcije so se mi zdeli super in odločila sem se, da se bom sekciji pridružila. Ker je bil konec šolskega leta že precej blizu, sem počakala na jesen. In nekje septembra me je med kosilom v Zagrebu zmotil klic, naj pridem na prvi sestanek. Tako nekako sem se pridružila ŠS DMS-ju.

In kar naenkrat je tu že skoraj april in nevarno se že približuje letošnja fANfARA. Ne morem verjeti, kako hitro leti čas. Zdi se mi, da sem se včeraj s cimro selila v najino malo stanovanje, začela pogrešati srednjo šolo, iskala bližnjice do centra, faksa in novih domovanj prijateljev, iskala najboljšo kavo v mestu in najboljšo restavracijo na bone, spoznavala nove sošolce in sošolke, študirala vozni red avtobusov …

In po treh letih se očitno nisem dosti naučila in spremenila. Še vedno sem lenobica, ki vse odlaša na zadnji trenutek. Tako zadnji dan pišem blog, razmišljam o rojstnih dnevih, ki me čakajo (Stella ima prav, poletni meseci so morali biti res vroči) in sanjarim. V bistvu pa bi se morala že pošteno učiti, ker me drug teden čaka kolokvij pri najbolj bednem predmetu (res, še zgodovina ni tako zelo bedna). Kot nalašč pa me nekdo za povrhu še kaznuje in pripravlja dve zabavi ravno na dan pred tem mojim srečnim kolokvijem. Če ima kdo kakšno idejo, kako naj se dam na tri ali pa vsaj dva dela …

Avtor: Dejan Pećanac

Velikokrat se pokaže, da nekdo uspešno trži svoje proizvode ali storitve, pa čeprav ne upošteva povsem osnov trženja oz. deluje celo v nasprotju kot uči teorija.

Teorija npr. pozna več usmeritev podjetja na trg. Optimalna bi naj bila tista, kjer podjetje ves čas išče želje porabnikov ter se odziva tako, da najde načine, kako bi te (porabnikove) želje (še bolj) zadovoljili. Literatura pravi temu »koncept trženja«. Na dolgi rok, bi tak pogled naj bil edini zmagovalen, saj se v nasprotnem primeru porabnik počuti pretentanega, občuti nezadovoljstvo ipd. - ko to prebereš, vzameš to kot edino, logično resnico. Ampak! Če pogledaš vsem znani Apple, jim gre prodaja ipodov, iphonov in drugih produktov že nekaj let odlično od rok, odlični so pa bili tudi v preteklosti, z drugimi (revolucionarnimi) proizvodi, pa čeprav niso nikoli sledili konceptu trženja, pač pa se bolj osredotočajo na svoje produkte ter njihove lastnosti, skrbijo da so drugačni, in ne dajo toliko na to, kakšne so želje kupcev.

Očitno so v resničnem svetu še drugi dejavniki, ki vplivajo na uspeh blagovne znamke; tudi takšni, ki upravičujejo nasprotovanje teorijam trženja. Te najbrž osvojiš le z delovanjem na trgu, ali z opazovanjem le tega – gre za pridobitev nekega občutka, intuicije; knjiga nima vedno prav.
Pa vendarle nekateri menijo, da je najboljša praksa, odlično poznavanje teorije.

Sam mislim, da se je s pridobljenim znanjem treba čimprej vključiti v prakso, v realnost in naučeno teorijo takoj preizkušati, jo povezovati in vključevati v “resnično” okolje ter spoznati njeno “moč”, njene omejitve, koliko drži, koliko je posplošena … Le tako dobiš neko pravo, s tvoje strani preverjeno znanje, prepričanje, ki ga lahko privzameš za svojega.

Danes, če želiš o neki stvari vedeti res veliko, če želiš vedeti še nekaj več kot ostali, moraš izkoristiti vsako boljšo priložnost, sploh pa tisto, ki ti omogoča pridobitev konkretnih ter up-to-date informacij, takih, ki jih malo kdo pozna. Ena od teh priložnosti se bo kmalu zgodila na Gospodarskem razstavišču; če te zanima trženje, boš obvezno tam.

Seveda bo tudi veliko zabave, nagrad and of course “free stuff”