Avtor: Eva Pečovnik

Pa smo tam. Na koncu namreč. fANfARA se je zaključila in ker pišem tole 2 dni pred samim dogodkom, vam ne morem zaupati vtisov in dejstev o tem, kako je dogodek uspel. Tisti, ki ste se fANfARE udeležili, boste tako sami vedeli, tisti, ki se je niste, pa verjamem, da boste še veliko brali o njej.

Organizacija fANfARE se je začela že pred novim letom, misel nanjo pa nas je spremljala vse od zaključka lanske fANfARE. Mene osebno tudi zato, ker sem bila lani udeleženka dogodka in ker sem bila navdušena nad tem kako odmevna in uspešna je bila konferenca. In najverjetneje je bil to tudi glavni razlog, zakaj sem se oktobra včlanila v ŠS DMS.

Dejstvo, da je lanska fANfARA tako dobro uspela, je celotno ekipo, ki sodeluje pri organizaciji, še dodatno spodbujalo, da moramo biti letos še boljši. Boljši mora biti program, uvesti moramo novosti, morda kakšne nagradne igre… Izbira predavateljev mora biti vsaj tako pestra kot lansko leto, spletna stran mora »zažigati«. Ja, tudi letos bomo pisali bloge. Celotna ekipa! Da ne omenjam trdega dela za osvojitev pokroviteljev in udeležencev ter veliko kreativnosti, da nas sedaj lahko vidite na veleplakatih, v gostinskih lokalih in različnih medijih.

Mislim, da nam je vse zgoraj našteto kar dobro uspelo. Zelo sem ponosna, da sem imela priložnost sodelovati pri organizaciji dogodka kot je fANfARA. Ne samo zaradi izkušenj, ki sem jih pridobila, temveč tudi zaradi enkratne ekipe, s katero smo vsak ponedeljek na sestanku tuhtali, kaj še moramo narediti, da bomo na koncu vsi zadovoljni.

Zato dragi FANFAROVCI (ekipa in udeleženci)! Vesela sem, da smo stvari tako dobro izpeljali - to vem že zdaj - in upam, da se bo tradicija nadaljevala tudi prihodnje leto.

Danes smo na fANfARI oz. bomo ker to pišem dan prej. Imam to čast/obvezo, napišem nekaj pametnega na blog, ker pač to dan ko fANfARA pride ven in se pokaže v vsej svoji lepoti. Ne bom izgubljal besed, ampak bom uštimal nekaj, česar še ni blo. V živo se bom javljal iz fANfARE in snemal filmčke, vidni bodo spodaj v trenutku ko bom začel snemati, torej bo to potemtakem neke vrste live streaming fANfARE enjoy

Avtor: Laura Kranjc

Pričakovanje. Pričakuje se ponavadi nekaj lepega. Nekaj toplega, veselega, barvastega. Mogoče modrega? Glasnega? Poučnega? Zabavnega?

Veste, v katero smer grem? Jutri je že skoraj tu, Fanfara se bo jutri razbohotila v vsej svoji veličini in vsebini. Ja … jutri se že vidimo. Po dobrih dveh mesecih branja teh zapisov nas boste končno ugledali v živo, na dnevni svetlobi (vremenar je napovedal sončno vreme – juhu!). In kaj pričakujete? Ste si že ustvarili kakšno podobo o tem, kdo in kaki smo? No, bolj kot to me zanima kakšna so vaša pričakovanja glede Fanfare … Lahko vam zaupam, da so naša pričakovanja zelo visoka, saj smo vanjo vložili veliko sebe.

Danes hitimo še z zadnjimi opravki, izpopolnjujemo še zadnje malenkosti. In pričakujemo, in čakamo. Kako bo jutri? Bo šlo vse gladko skozi? Itaaak. Bomo vsi veseli in zadovoljni? Naše skrbi so v prvi vrsti namenjene vam, udeležencem konference. Pa seveda našim gostom in predavateljem, ki bodo jutrišnjemu dogodku dali vsebino. V mislih imamo tudi naše sponzorje in pokrovitelje, ki bodo s svojo prisotnostjo začinili jutrišnji dan. In nenazadnje – se bomo tudi mi organizatorji imeli fajn, odnesli iz tega lepo, nepozabno izkušnjo? Komaj čakam, da jutri dobim odgovore na vsa ta vprašanja. Ker sem pa po naravi pozitivist, vem, da bo jutri enkratno, nepozabno, čarobno, poučno, zabavno. In da nas po hudi konferenci čaka še hudejši žur.

Se mi samo zdi, da vsi skupaj komaj čakamo jutri? Zato je mogoče najbolje, da gremo danes vsi zgodaj spat, da bo čim prej jutri ura 8:30. Smo zmenjeni?

PS: Priporočam pa vam, da jutri pridete na GR odprte glave in odprtega srca, z veliko dobre volje in pripravljenosti spoznati nove reči in pa nove ljudi. Le na vas je, da polno izkoristite priložnosti, ki smo jih skoraj tri mesece ustvarjali za vas.

Avtor: Stella Korošec

Vaaauuu, kako neverjetno hitro čas beži, še posebej, ko se imaš tako zelo noro dobro. Zadnji trije meseci, ki so bili obarvani s pripravami na fANfARO so minili s svetlobno hitrostjo. Občutek imam, kot da smo se šele prejšnji teden z vodjami ekip dobili na prvem sestanku, kjer se je vse zdelo še tako zelo daleč in v oblakih. Seveda pa bolj kot se bliža dan D, manj imamo časa, večja je panika, vsak dan več mailov v inboxu in manj spanja ponoči.

Glede na to, da je moja vloga pri nastajanju fANfARE predvsem pripraviti najboljši afterparty, sem se v zadnjem mesecu z dušo in telesom posvetila predvsem preverjanju »scene« v vseh ljubljanskih klubih Mogoče se stvar sprva sliši zabavna, ampak vam moram povedati, da se človek kar malo utrudi. Še posebej, če je zraven treba odpisati še kakšen kolokvij na faksu in oddati nekaj seminarskih nalog. Tako najprej od ponedeljka do četrtka ne spim, ker se obremenjujem s tem kako bom napisala 25 strani o temi, ki me sploh ne zanima ali pa kako bom junija naredila vse izpite, da bom lahko septembra ležala na kakšni oddaljeni plaži… potem pa prideta petek in sobota, in spet ne moram spati, ker je treba it pozdravit vse prijatelje, ki praznujejo rojstne dneve in vse ljudi katere nisem videla že nekaj mesecev. Kratka pijača v petek zvečer se tako spremeni v žuranje do sedme ure zjutraj, ki ga je potrebno v soboto zvečer spet nadaljevati do nedelje, do osmih zjutraj. Dnevi se prespijo, roki za oddaje pa so vedno bližje.

Prejšnji vikend je bil v znamenju zaključne zabave na SOFu. Atmosfera je bila odlična, polno znanih obrazov in ŠSDMSjevcev pripravljenih na noro zabavo. Primož je najprej znorel, ker je moral pol ure čakati v vrsti za pijačo, potem pa se raje nehal jeziti in si našel soplesalko ter jo odvrtel kdo ve kam Brina je delovala rahlo izčrpano po napornem tednu na SOFu, ampak nasmešek na njenem obrazu nam je dal vedeti, da je zadovoljna in ponosna na svoje uspehe. Tanja je na plesišču divje migala z boki, izven njega pa preganjala čedne fante Igor nam je pokazal vse kreativne gibe, ki jih obvlada. Najprej mu je pri tem pomagal tudi Matic, potem pa se je raje usmeril v zapeljevanje deklet Ana in Laura sta po moje prejšnje večere malo goljufali, ker sta imeli toliko energije, da se jih sploh ni dalo ustaviti na plesišču. Prav tako se je iz enega konca dvorane na drugega neustavljivo vrtela tudi Špela v svoji rdeči pikčasti oblekici. Mak pravi, da se ne spomni, da bi se kaj slikali, kljub temu da sem imela ves čas fotoaparat v roki. Tam sta bila tudi Tomi in Aljoša ter naše PR punce – looking beautiful as always. Mislim, da nisem nikogar izpustila, v nasprotnem primeru se poslužujem istega izgovora kot Mak Z eno besedo, bilo je NORO!

V soboto je sledil nov žur v Ljubljani in potem še v torek, pa še naslednji petek in ne boste verjeli tudi v soboto. In ja, preživela sem vse to. Sicer komaj, ampak sem. Vse to, samo za dobro fANfARE. Nekdo se pač mora žrtvovati, da lahko kot celotna ekipa izpademo popolni
Komaj čakam jutri!!!! Se vidimo!
p.s.: V soboto me čaka še en žur Zdaj mi pa samo ne reči, da nimate energije za afterparty fANfARE!!!

Avtor: Matic Prosen

Crap.

00:00

Na tale blog sem popolnoma pozabil. Še dobro, da sem slučajno pospravljal vsebino svojega e-boxa in naletel na Evin opomnik; »Ne pozabi! Do jutri moraš oddati svoj blog«. Težava pa je (seveda) v tem, da je ta jutri nekako že predvčerajšnjim…

00:01

Dogodek o katerem se toliko govori, toliko bere inu toliko sliši, se nič kaj sopihajoče bliža. Okence malce desno mi pravi »fANfARA se začne čez 0 mesecev, 0 tednov, 2 dni, 22 ur, 13 minut in 43 sekund« in ravnokar s Primožem in Tanjo ob jutranji kavici (sicer vsak na svojem koncu Slovenije, ampak to je popolnoma nepomemben detajl) usklajujemo še zadnje vizualne elemente, potem pa si po dooolgem času nameravam(o) privoščit nedeljsko sonce v hedonističnem slogu. Sumim, da bom kakšne štiri popoldanske urice preždel nekje ob kavi, družbo pa mi bo po vsej verjetnosti delal naš chef du créativa. Počitek, endlich.

00:04

V dneh, tednih, mesecih ustvarjanja fANfARE se je zgodilo marsikaj. Tako dobrega, kot slabega. Kot nekakšna ogromna skodela sladko-kisle omake, pri kateri ne veš, ali bo naslednji grižljaj sladek, ali kisel. Čemu kislo - o tem je bilo med vrsticami že mnogo povedanega, in pravzaprav bi bilo naivno pričakovati, da pri tako velikem projektu ne bo. Dobro, sesuti windowsi ob dveh ponoči, pre-montaža diska v drug abak (in nadaljevanje dela) zato, ker hočeš, da sta brošura in pingvin do jutra pri tiskarju, je pač svojevrsten praznik (ob katerem pa javno oznanjam, da se v bližnji prihodnosti odpovedujem polizdelkom iz Redmonda in presedlam v jabolčni Cupertino).

A z največjim veseljem bi vse kar sem v minulih dneh počel, počel še enkrat. In spet. Še tako velika opeka na poti mi niti za trenutek ni vzela volje in veselja do dela in verjamem tudi, da bo večina organizacijske ekipe tole našo satiro prav tako kot jaz ohranila v nesramno lepem spominu.

Hkrati pa sem prepričan, da jo boste kot super izkušnjo doživeli tudi vi, ki boste v torek z nami preživeli fanfastičen dan in z baloni posejano noč, ter odnesli s seboj kup znanja in novih zapisov v imenikih blekberijev
00:07

Mimogrede: Igor je shujšal za 4g!

Avtor: Špela Sedej

Večkrat se nam zdi, da je nam nekdo ali nekaj tako blizu, hkrati pa imamo občutek, da se kar ne moremo približati dovolj ali vsaj tako hitro kot bi hoteli. To pa izhaja iz pričakovanja in naudušenja, kaj nam bo tisti nekdo ali nekaj prineslo. Mi, karenine, pa vztrajno čakamo, da bo sreda tu in da vidimo vas, vedoželjne mlade ljudi, ki se podajajo na trnovo pot svojih karier.

Mi pa na tej točki stojimo kot ‘mehak mostiček’, ki vam pomaga čez nekaj trnov do tistega, kar pravimo, da je dobro vedeti in dobro koga poznati. Na koncu koncev nikdar ne veš kdaj kdo prav pride, pa čeprav se sliši grdo. Po drugi strani pa je spoznavanje novih ljudi zabavno, naučijo nas marsikaj in nenazadnje, lahko dobimo novega prijatelja. Pa pustimo spoznavanaje za after party po fANfARI, kjer bo praksa potrdila teorijo.
Ne bom dolgovezila, raje ti kakšno modro povem na študentski marketinški konferenci, tam kjer boš tudi ti. Prihaja - fANfARA – vaša, naša, študentska, predvsem pa za vas od nas.

Avtor: Brinceska

Pritisk narašča, noči neprespane, napetost se stopnjuje, polni inboxi mailov, težke glave idej, adrenalin tik pod vreliščem, ..odštevanje…3, 2, 1….

Mogoče je zdaj pravi trenutek, da se ozrem nazaj.

Januar 08 – Sklep: Uvesti je treba spremembe! Rečeno, storjeno – prvi ŠSDMS sestanek (na katerem me Sašo elegantno »potunka« v organizacijo okrogle mize) in prva ura dela na SOZ-u (kjer spoznam, takrat še ne vedoč, mojo sedanjo sodelavko Heleno – brez njenega uvajanja, bi bili danes še verjetno vedno pri lanskem SOF-u).
Februar 08 – Obzorja se odpirajo, živčki delajo, postavljena pred tisoč začetkov in še več izzivov, zaljubljena v dogajanje okoli sebe,…
Marec 08 – Ponosna na svoj prvi SOF in okroglo mizo (Tanja Š. in Sašo, hvala za 10000 odgovorov na 150000 vprašanj), se odpravim novemu velikemu izzivu naproti – poimenovanem fANfARA. Pravijo, da majhna dejanja, naredijo velike korake – podpišem takoj!
April 08 – Težko pričakovana prva fANfARA – brez izkušenj in denarja, vendar z globoko predanostjo jo postavimo na zemljevid študentskih in marketinških dogodkov (Tanja K., brez tvoje pomoči bi bila zadeva dosti težja). Pridem v stik s Špelo – ki me s svojim humorjem in prijaznostjo takoj »osvoji«.
Maj 08 – Potrebna oddiha: Švica - Baden, Zurich, Luzern in Lindtova tovarna (Mojca, hvala za vse) in motivacije: Kranjska gora (nepozabno!). Volitve v UO ŠSDMS - Tanja Š., še zdaj ne vem čisto dobro kako ti je uspelo, me prepričati, vse kar ti lahko danes rečem je, najlepša hvala.
Junij 08 – SMK odpre mesec, ki se ne nadaljuje najbolj zanimivo – izpiti.

Julij 08 – Konec meseca se s pisano druščino odpravim raziskovat Francijo, Španijo in Portugalsko (trije tedni smeha zagotovljeni). Nastja, Alenkica, mali in veliki Žiga – z vami, kamorkoli, kadarkoli! Ugotovitev leta: Barcelona, vrnem se (vsaj še 5x)!

Avgust 08 – Adaptacija na domače okolje in prve priprave na GD (Urška, tvojih besed nikoli ne pozabim, saj sem zaradi njih naredila xy korakov naprej).

September 08 – Delo, delo, delo, delo…Kaj je že to beli dan? Mija, uspelo nama je, čeprav je včasih zgledalo, kot da bova večno ostale tam (Zobov & co.). Prva poroka v moji starostni skupini (Špela L. polna presenečenj, Lea in Urška M., vaju še čakam). Špelca postane moja senca – povsod z mano ali jaz z njo.
Oktober 08 – Dočakamo GD, kjer uživam na polno. Znameniti stavek: Zakaj je tega festivala že konec, jaz bi še malo ostala? Mreženje je več kot samo uspešno.
Novebmer 08 – Počivanje, polnjenje baterij, delanja ni v mojem slovarju (skoraj – z izjemo ŠSDMS-ja in občasnih inštrukcij)

December 08 – Obvezno smučanje v Franciji – en teden, v pretežno moški družbi, je polen smeha in norčij. Na koledar obveznosti in dogodkov pade SOF in z njim Oglaševalska letina (ekipa zbrana: Laura, Špela, Igor, Matic, Tommy in moja malenkost). Nastja, Davor, mali in veliki Žiga mi delajo družbo za Novo leto, ki ga tokrat preživimo v Bruslju (NORO!!!)
Januar 09 – Začnejo se priprave na SOF, Letino, fANfAR-o. Špela postane moj projektni sopotnik – s skupnimi močmi, novim zmagam naproti.

Februar 09 – SOF v polnem teku, Letina se snema, sestavimo fANfARIN programski svet, iščemo predavatelje, … na vsakem koraku spoznavam nove ljudi s področja marketinga in v tem neznansko uživam.
Marec 09 - Mesec za katerega nimam besed. Zadnje priprave na SOF, montiranje Letine, »mučenje« predavateljev, ogromno smeha, dobre volje in ogromno odkritji. Helena, Urška, Ana, Tina in Dali – ne vem, če se vam bom lahko kdaj s čim zahvalila za zadnjih 14 dni, ki so zame »brezbesedni«. Predvsem za zaupanje, podporo in priložnost, da stopim v svet v katerega sem si res želela prit. Hvala za možnost, da imam priložnost. Upam, da bo to vzpodbuda za vse, ki imajo sanje in želje. Nikoli ne obupajte, ne pustite zlobnim jezikom, da vam pridejo do živega, predvsem pa verjemite v to kar delate (pa čeprav pogostokrat zastonj in vam to marsikdo meče pod nos) – verjemite, da se več kot samo splača.

Marec se je zaključil z uspešnim SOFom in Letino (lupčki moji, super ste bili). Sedaj pa smo v nestrpnem pričakovanju fANfARE in vseh radovednih obrazov, ki bodo dali še eno potrditev, da nič ne delamo zastonj – veliko več kot kupček denarja, mi pomenijo zadovoljni nasmeški (ne)znanih ljudi, ki ti dajo vedeti, da si zadevo izpeljal tako kot se spodobi.

To je le delček vsega, kar se mi je zgodilo v tem času – če vas muči radovednost, vam dovolim, da me peljete na kavo (belo z medom) in razkrita bo še kakšna podrobnost. Še enkrat pa en velik hvala vsem, ki ste se me dotaknili tako ali drugače.

Avtor: Anita Žumer

Do ju3 moraš oddati blog! A že spet. Zakaj tak odgovor. Zato, ker je enostavno težko, pisati o temi, o kateri nisem na tekočem. Potem na hitro skočim na fanfara.net pa stare-nove interne mejle pogledat in upat, da se kakšna tema za pisanje utrne. Med tem pa, kva a to vse mamo, kdo je na tej sliki, a je nov?! Pa na televiziji smo bili ali pa še bomo.?! Ker hud plakat! Kako izvirni blogi. Video blog. Kdo bo predaval?… Ideje še zmeraj nobene. Sem se hotela pretvarjati pa kar ne steče.

Srčno sem upala in si želela, da moj prispevek za Študentsko marketinško konferenco bo, kar se da uglašen. Istočasno se zgodilo in dogajalo je naslednje:
- planinsko društvo: planinska vodnica
- Bog te ljubi in želi, da izkusiš njegov mir in življenje!
- tečaj za lahke snežne ture
- Šmarna gora na³
- »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina – Jezusa Kristusa, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil ampak bi imel življenje.« Sveto pismo, Janezov evangelij 3,16
- seznam opreme: termo velur, debele nogavice, sintetično perilo,… cepin, dereze, kompas,… lavinska žolna, sonda,… sončna očala…
- bivakiranje na snegu
- Sestanek v ponedeljek na GZS, ob 18ih! Ob 18ih sem na Prušnikovi 99.
- seznam tur
- reševanje zasutega v plazu
- navpične vrvne ograje
- seminarska naloga
- Bog me je ozdravil vseh bolezni! Ozdravil je tudi mojo mami vseh alergij. Slava Bogu!
- nevarnost plazov 5. stopnje. Ostanem doma.
- zaustavljanje s cepinom
- ju3 grem v hribe
- 8. aprila kava JE. Tanja še pomnim. Prva in zadnja sta tvoji.

Se vidimo.

Avtor: Ana Basić

Ravno nekaj dni nazaj sem se pogovarjala z znancem, ki je potožil, da študentje ničesar več ne naredijo zastonj. Karkoli jim reče/naroči, pravi, da prvo vprašajo koliko jim bo za to plačal.
Hm, pomislim… in mislim… še vedno mislim… in se zavem, da ŠSDMSjevci nismo eni izmed tistih študentov. Mi imamo celo stroške z nečim, za kar ne bomo ničesar plačani (no, če odštejemo zadovoljstvo in nasmehe obiskovalcev fANfARE).

Resnično upam, da se bodo udeleženci konference zavedali, koliko truda, energije, časa in denarja smo vložili v to. Nenazadnje se je vedno treba nekam odpeljat, nekoga poklicat, nekje bit, »špricat« službo, se odpovedat prostemu času, spancu… No evo, celo tale blog spisujem ob pol dveh zjutraj, ker prej pač nisem utegnila.

Bliža se dan D, oz. dan F (kot fANfARA) in zdaj je dela največ. Če samo pogledate med »staff« koliko ljudi dela na tem projektu - koliko je zagnanih študentov, ki delajo zgolj za užitek, bi morali vedeti, da niso vsi študentje takšni, kot jih je opisal moj znanec. Obstajajo svetle izjeme, ki močno svetijo v prihodnost.

Stara, zlajnana »ni vse v denarju« se tukaj prav posebej prileže.

Avtor: Klara Lovšin

Spomnim se dneva, ko smo na našem tedenskem sestanku prvič omenili projekt z imenom Fanfara. Takrat smo vsi, ki lansko leto nismo sodelovali čudno pogledali, medtem ko so se starim mačkom kar zaiskrile oči od navdušenja.

Delo, ki nas je vse sodelujoče čakalo je bilo pri nekaterih bolj obsežno, medtem ko pri drugih manj. Nekateri so na žalost zaradi prezasedenosti v svojem privatnem življenju odpovedali, vendar naše zveste vodje oddelkov so s tako imenovanim entuziazmom, krmilile svojo ladjo skozi vse ovire. Problemčki, ki pa so se tekom časa pojavljali smo poskušali skupaj kar najhitreje rešiti.

Naša spletna stran se je iz tedna v teden bogatila, na koncu pa kar že iz dneva v dan. Tisti, ki smo bili z vodji v stalni komunikaciji smo predvidoma opazili neverjeten odziv, tako iz strani sodelujočih podjetij, medijih, kot oglaševanju, kreativa se je vedno bolj šibila z novimi idejami… Kar naenkrat se je oglas Fanfara pojavil na straniščih  In ne samo to, naj omenim še odmevno spletno stran Najdi.si (medijski pokrovitelj) in pa dnevni časopis Žurnal24 (zlati medijski pokrovitelj). V reviji Podjetnik (bronasti pokrovitelj) nas je vse razveselil oglas z dodano gorilo. Da ne naštevam naprej.
Trenutno smo skoraj že pri koncu s projektom in vsi se že veselimo dogodka. Delo, trud, čas, kreativa, želja po čim boljšem itd. bo poplačan z znanjem, ki ste/smo si ga pridobili tekom organizacije projekta. Prav tako pa se bo na dan konference za vsakega našel kakšen spominček, ki vas bo spominjal na dan Fanfare 2009.

Skratka na kratko rečeno, ko študentje SS DMS vzamejo stvari v svoje roke in se lotijo dela nastane produkt, ki je tokrat imenovan Fanfara.

Zato vsi radovedneži vabljeni 8.aprila na Gospodarsko razstavišče pa se vidimo.