1. Ste direktor družbe Sinhro d.o.o., ki upravlja in trži lastno komunikacijsko platformo SCP (service control point). Nam lahko razložite kaj to pomeni? S čim se pravzaprav ukvarjate?

SCP pravzaprav pomeni Sinhro Communication Platform. Sinhro je specializiran za mobilne komunikacije. Sodelujemo z blagovnimi znamkami, agencijami in oglaševalskimi mrežami ter jim pomagamo razviti in vpeljati interaktivno uporabniško izkušnjo za mobilni telefon in mobilni splet.

2. Pred približno letom dni ste na slovenski trg lansirali novo storitev, ki se imenuje Mooble. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Mooble je storitev oglaševanja na mobilnih telefonih, ki uporabnike nagrajuje za prejemanje oglasnih sporočil, oglaševalcem pa omogoča natančno targetiranje ciljne publike in s tem višjo učinkovitost oglasnih kampanj. Pred slabim mesecem smo v sodelovanju s Si.mobilom predstavili tudi storitev Minusiraj, ki naročnikom tega mobilnega operaterja omogoča možnost znižanja mesečnega računa s prejemanjem oglasnih sporočil. Odziv uporabnikov je nad pričakovanji, oglaševalcem lahko tako ponudimo dostop do velikega števila uporabnikov.

3. Leta 2003 ste bili izvoljeni za študentskega ministra za socialo in zdravstvo v organizaciji ŠOU Ljubljana. Zdi se, da je to daleč od tega, kar danes počnete. Kako to, da ste kandidirali? Kakšne so bile vaše ambicije takrat?

Vidim, da ste me pogooglali ☺. Ja, res je, pred leti sem bil en mandat v študentski vladi ŠOU v Ljubljani. H kandidaturi sem bil povabljen, v tistem obdobju se mi je zdel to zanimiv izziv. In je pravzaprav tudi bil: ukvarjal sem se s študentskimi boni, gradnjo študentskih domov (takrat smo polagali temeljne kamne za dva danes seveda že zgrajena študentska domova), začeli smo sistemsko urejati solidarno pomoč študentom v slabi materialni situaciji… Moram pa reči, da kakšnih posebnih ambicij nisem imel. Predvsem sem to vzel kot enoletni projekt, nisem želel postati »poklicni študentski funkcionar«.

4. Ste še zelo mladi, pa ste že ustanovitelj in direktor podjetja. Katere lastnosti mora imeti človek, da je tako uspešen kot vi?

Uspešnost je relativna, mlad pa tudi nisem več tako zelo.

5. Kaj bi na podlagi lastnih izkušenj svetovali mladim študentom, ki se želijo dokazati v svetu marketinga?

Naj razmišljajo s svojo glavo in naj se zavedajo, da poznajo svojo generacijo veliko bolje od svojih šefov. Tega bi se lahko veliko bolje zavedali. Konec koncev je to njihova/naša konkurenčna prednost.

6. Vaš hobi je nogomet, kar sem zasledila tudi na spletu, saj igrate v Medijski ligi, s svojo igro pa ste, kot pričajo prispevki, velikokrat pravi junak tekme. Ste nogomet kdaj tudi resneje trenirali? Za koga navijate v Ligi prvakov?

Nogomet res rad in veliko igram. Seveda mi včasih uspe tudi kak odločilni gol ali podaja. Nogomet sem treniral v osnovni šoli, za osnovnošolca kar resno. Od takrat naprej ga pa ves čas redno igram. Trenutno mi uspeva 3 – 4 krat tedensko. Navijam za Romo, ki pa je letos že izpadla iz Lige prvakov.

7. Ste tudi velik ljubitelj filma. Kakšni filmi so najpogosteje na vašem repertoarju?

Filmi so mi super. Nisem nevemkakšen ljubitelj dowloadanja, zelo rad grem še vedno v kino. Če se omejim na osemdeseta in kasneje, mojih top 5 režiserjev: Oliver Stone, Michael Mann, Ridley Scott, Tony Scott, Roman Polanski. Sicer ni film, ampak nadaljevanka, mi je bila pa zadnje čase najbolj všeč: Californication. Priporočam.

1. Na letošnjem 18. SOF-u ste predsednik žirije in skupaj s svojo ekipo boste imeli čast izbrati oglase, ki so po vašem mnenju pustili največji pečat v preteklem letu. Kakšen je po vašem mnenju oglas, ki pritegne?

Oglas, ki pritegne, mora biti predvsem presenetljiv. Če pa želimo, da deluje, mora biti tudi relevanten. Organsko povezan z blagovno znamko, ki jo oglašuje, ter primeren za konkretno marketinško okolje.

2. Ste kreativni direktor v (med drugim tudi) oglaševalski agenciji Publicis, ki je med oglaševalskmi agencijami vedno bolj uspešna in prepoznavna, tudi zaradi gledljivih televizijskih oglasov, pod katere se podpisujete. Kako bi opisali delo kreativnega direktorja? Kakšne so vaše odgovornosti?

Delo kreativnega direktorja je sestavljeno predvsem iz množice odločitev: katere ideje so v dani situaciji najbolj primerne za blagovno znamko, katere malenkosti jih bodo izboljšale… Pri TV oglasih gre predvsem za izbor prave ideje in pravega režiserja. Pomembno je, da skupaj z režiserjem kar najbolje razdelamo scenarij. Če izbereš dobrega režiserja, je treba paziti samo še na to, kaj želiš povedati.

3. V vsem tem času ste sodelovali s številnimi naročniki, kot so The Coca-Cola Company, Lek, Johnson Wax, Telekom Slovenije, AC Intercar (Mercedes-Benz), EasyJet, Mobitel in še veliko jih je. Je bilo za katerega od vaših naročnikov še posebej zanimivo delati? Zakaj?

Vedno je zanimivo delati za naročnika, ki obvlada svoj posel in ve, kaj želi doseči.

4. Na različnih oglaševalskih festivalih (SOF, Golden Drum, Epica itd.) ste osvojili številne nagrade in mednarodna priznanja. Kaj vam pomenijo te nagrade? Kako vplivajo na vas in vaše delo?

Ko sem bil mlajši, so mi te nagrade pomenile največje priznanje, ki sem ga za svoje delo sploh lahko dobil. Zdaj mi je na prvem mestu zadovoljstvo naročnika in to, da je kampanja v širši javnosti dobro sprejeta, da se o njej govori. Nagrade imam še vedno zelo rad, dobre so za motivacijo.

5. Vaš naročnik je tudi družba Mobitel, katere zadnji televizijski oglas, ki ga lahko trenutno spremljamo na naših tv-zaslonih, je vaše delo. Kako veste, kaj je tisto kar bo tako pri naročniku, kot je Mobitel in pri gledalcih najbolj učinkovalo? Na podlagi česa se vam porajajo ideje?

Osnovna ideja zadnjega Mobitelovega oglasa je v bistvu od mojega šefa, Mitje Petroviča, tako da se z njo ne bom preveč hvali:) Na splošno je dobro, če si poleg spoštovanja vseh zakonitosti oglaševanja želiš narediti nekaj, kar bodo imeli ljudje radi.

6. S fANfARO želimo študentom čim bolj predstaviti svet marketinga, kakršen je v praksi. Imate morda kak nasvet za mlade kreativce, ki šele vstopajo v pravi svet marketinga, kako se naj lotijo svojega dela?

Naj bodo drzni. Naj spremljajo razpise za kreativna delovna mesta in se prijavljajo. Naj pošiljajo pametne in duhovite prošnje za delo. Talent sam na sebi ni nič. Potrebujete velike ambicije in pogum.

7. V podjetjih je navadno praksa, da dajo priložnost tudi mladim študentom, ki začenjajo svojo pot. Kako je s tem v vašem podjetju? Kako se študentje izkažejo?

Študentje se v našem podjetju navadno izkažejo kot asistenti na projektih. Kreativce ponavadi jemljemo na razpisih. Vendar pozor, če mislite, da ste kreativni in da si bolj od vsega na svetu želite delati v kreativnem oddelku oglaševalske agencije, ne pristanite na nič drugega. Vztrajajte, če ste resnično nadarjeni, vam bo prej ali slej uspelo.

Avtor: Anja Benčik

Kar ne morem verjet kako hitro čas beži! Ne zdi se mi tako dolgo nazaj, ko smo se še komaj pogovarjali o ideji, da bi organizirali izlet v London! Pa ko smo že začeli odštevati dneve; še tri mesece! Zdaj pa je že april; še 22 dni pa gremo!

Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije letos prvič organizira mednarodni projekt - marketinški izlet v London, za 20 pridnih članov sekcije. Cilj obiska Londona je dobiti vpogled v delo tržnikov v Angliji ter se predstaviti tamkajšnjim tržnim strokovnjakom in študentom. Sliši se zelo lepo; za vsem se pa skriva kar nekaj trdega dela. Na moje presenečenje smo pri večini podjetij v Londonu naleteli na pozitiven odziv; z nami so pripravljeni deliti njihove izkušnje in znanje. Konec koncev smo se dogovorili za ogled Yahoo.com, oglaševalske agencije TBWA in Ogilvy, podjetja Visitlondon.com, itd.

Ideja, da obiščemo marketinške oddelke mednarodnih podjetij, oglaševalske in raziskovalne agencije se bo torej kaj kmalu realizirala. Za nas, študente, bo to zelo dragocena izkušnja, saj se delo na tem področju v tako velikem in multikulturnem mestu precej razlikuje od dela v Sloveniji, in menim, da nam bo ta projekt prinesel veliko novega znanja, ki ga mogoče doma nebi nikoli pridobili ter seveda nove dogodivščine in pripetljaje, katerih se že veselimo.

Upam pa, da to ni naš zadnji mednarodni projekt. Mogoče pa nas drugo leto čaka fANfARA – mednarodna študentska marketinška konferenca!

Avtor: Ljubo Tododrovič

Zmeri sem hotu imet bar, no vrjetno bi ga imel če me informatika trenutno nebi bolj zanimala. Pri svojem baru vidim, dve večje ovire, ker sem dobra duša bi vrjetno preveč pijače stočil zastojn in to nebi bilo lih dobr. Druga stvar je pa da se bi hitr najdu, kdo ki bi mi ponudil “zavarovanje” in tudi s takimi tipi ne znam.

Ampak, čar vsega mi je v organizaciji, ta vikend sem kr z užitkom stal za barom in podajal pivo, vodko, borovničke, bambus itd. Zdraven ga še malce žuraš in to… Prov fajn je bilo.

V svojem baru bi uvedel plačilne kartice in samo to. Na vhodu pač na kartico naložiš določeno vsoto in potem samo s to kartico plačuješ. To zmanjušuje gužvo pr natakarcah (bi bile same fejst in še kej preveč ne morejo goljufat.

Skos bi si zmišljeval kake akcije in podobno. Luštn bi bilo…

Mogoče bi uvedel še kake une digitalne mize, pa da folk kr naroča potegne tm čez kartico in punca prinese. To bi bil ful time saver + sigurno večja prodaja.

Še ena fora bi bila uvajanje oddelkov z moškimi in ženskimi kelnerji… Ženska družba sigurno nebi imela kaj dosti proti
Kaj ma to veze z fanfaro boste rekli (no sej ste mogli pričakovat da bom vpletel zadevo notri :D)
Večina folka dela to zaradi adrenalina in vzdušja, ki ti ga tak dogodek prinaša, cel dan letanje gor in dol n skrbi ali bo vse OK? Reševanje kriz, adrenalin in testiranje živcev…

Ura je 18.30… Smo živi ? Vse uredu? OK GREMO ŽURAT!

LUDVIK UHAN, Poslovni direktor, LINXAIR

1. Linxair je podjetje, ki ponuja letalski prevoz, a za razliko od ostalih ponudnikov, ste pri širši javnosti veliko manj prepoznavni, kot ostala sorodna podjetja. Delujete po principu B2B (business to business). Kaj to pomeni?

Nisem čisto siguren, da delamo (samo) po principu B2B. Mogoče na začetku (pred odnosom s klientom) po principu B2B, ves čas po principu M2M, na koncu (in vedno) pa po principu 1-t-1.



2. Kakšne so prednosti delovanja samo na B2B področju? Kakšne so prednosti in kakšne so slabosti v primerjavi s B2C (business to customer) področjem?

Glede na to, da smo si edini, da nas bi najbolj opisovalo, da delamo po principu 1-t-1, vemo da takšen odnos prinese svoje prednosti in slabosti. Glavna slabost: naši naročniki se do nas obnašajo kot šefi. Glavna prednost: naši naročniki večkrat popolnoma zanesejo na nas, posledično so večkrat popolnoma odvisni od nas tako da imamo do njih večkrat popolnoma materinski (zaščitniški) odnos.

3. V tujini je tovrstno delovanje že praksa, pri nas se to šele uveljavlja. Je Slovenija dovolj velik trg samo za B2B področje? Na kak način se oglašujete?

Za podjetje, ki hoče rasti (in če ne rasteš stagniraš) je Slovenija premajhen trg, pa naj deluje na B2C, B2C, E2E, M2M ali 1-t-1 trgu. Vsakdo, ki je kadarkoli delal v gospodarstvu, mu je to kmalu zelo jasno. Podjetje Linxair ima 85% realizacije izven slovenskega trga.

4. Vaša letala najemajo večinoma podjetja za njihove potrebe. Kakšna je vaša ciljna skupina? Velika podjetja, zasebniki, morda znani in premožni Slovenci?

Podjetje Linxair ima 85% realizacije izven slovenskega trga. Evropski zračni prostor je odprt, trg je odprt. Ciljna skupina so (za razliko od slovenskega trga) posredniki med ponudniki poslovnega letalstva (v to skupino se šteje tudi podjetje Linxair) in naročniki leta oziroma potniki. Ta posel v 3/4 slučajev poteka na takšen način.
Naročniki leta so: velika podjetja, politiki, jet-set, bogatejši posamezniki…
Med potniki so: uprave podjetij, predsedniki države in/ali člani njihovega kabineta, ministrstva, znane svetovne osebnosti, bogatejšo posamezniki, posamezniki.
Za razliko od splošnega mnenja, je čiste zabave oziroma čistega luksuza med 5% in 15%.

5. V Linxairovi posadki ste na zelo visokem položaju. Kakšna je vaša funkcija v podjetju? Kako poteka vaš delovni dan?

V podjetju sem poslovni direktor. Praktično to pomeni, da sem drugi človek v podjetju, takoj za generalnim direktorjem, ki je tudi večinski lastnik podjetja. Lastnik podjetja skrbi za investicije in za vprašanja v povezavi z letalstvom, jaz skrbim za vse ostalo. Delovni dan je dolg 12 ur – večkrat se potegne tudi do 20h zvečer, začne pa se že pred 8h zjutraj. Vprašanja na mojem jedilniku so: prodaja, tuji trgi, trženje, informacijska tehnologija, kadri, plačila, terjatve, dolg, strategija, razvoj novih trgov, pogajanja… Vsekakor mi ni dolgčas.

6. Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembna značilnost, ki jo človek mora imeti, da opravlja ta posel tako dobro kot vi?

Ne boste verjeli, toda v vseh podjetjih v katerih sem delal je bilo enako – potrebno je razmišljati poslovno in kar naprej misliti o kupcu oziroma o naročniku tvojih izdelkov oziroma storitev. Tako predvidljiv odgovor, ali ne? Pa vendar je vedno, v vseh okoljih, toliko motečih dejavnikov (notranjih in zunanjih), ki te kar naprej odvračajo od teh dveh nalog. No, dodal pa bi še nekaj: delo moraš imeti rad oziroma se pri njem tudi zabavati.

7. Ste že kdaj preizkusili v pilotiranju letala? Si to želite ali vas je letenja strah?

Kdo si ne želi pilotirati letala, vsaj enkrat v življenju. Tudi jaz sem si to želel. Ko sem prišel delati v podjetje Linxair, so me to nagovarjali. Kmalu pa sem uvidel, da sem prestar (fantje začnejo leteti že pri 25. letih) in da imamo veliko drugega (da ne rečem pomembnejšega) dela. Delovnih izzivov, še posebno v časih finančne in gospodarske krize je ogromno.

Avtor: Mojca Klenovšek

smo se vrnili iz Portoroža, polni vtisov, kritičnih pogledov, morda novih znanj. Zanimivo je bilo t.i. mreženje. Mreženje na SOF-u s kakšnimi potencialnimi delodajalci je izjemno okrnjen. Ne zato, ker ne bi bilo priložnosti, ampak zato ker potencialni delodajalci niti ne želijo priti v kontakt z nami. Na SOF pridejo z drugačnim namenom. Po moje s tem, da vidijo svojo konkurenco, morda nove (potencialne) partnerje, da se pohvalijo s svojim delom ali da se preprosto udeležijo 20 kav na dan in zažurajo dolgo v noč. Da moje opazke ne bi dajale napačnega vtisa: sama sem se imela zelo lepo, verjetno tudi zaradi tega, ker mreženja s pomembnimi živinami niti nisem vkalkulirala v te tri dni.

Sem pa postala ponosna. Ponosna, da naša Fanfara ne bo takšna. Tam boste srečali ljudi, ki se bodo želeli mrežiti, če ne na predavanjih pa na Afterpartyu. Definitivno že zato, ker jim bomo po 21.00 zvečer v Piano Baru ponudili tako mamljive nagrade, da se mreženju enostavno ne bo izplačalo odpovedati. Takšne zabave pa imajo še eno pomembno dodano vrednost, ki je morda nihče ne omenja. Kdaj se šli nazadnje s svojo/svojim najboljšo/najboljšim sošolko/sošolcem med delovnim tednom na 3 urno kavo in se pogovarjali le o osebnih stvareh? In to na tisti iskren način, ko ne pogledate v tem času niti enkrat na mobilec ali na uro. Pravo sprostitev vam dejansko ponudijo zabave, ko niste na faksu, ko se ukvarjate s svojimi prijatelji in sošolci in nimate čez 20 minut naslednjega predavanja.

Jaz takšne žure naravnost obožujem! Ko pridem v svoji najljubši oblekci (ker bo, upam, že nad 10 stopinj) in poklepetam prav z vsemi, ki se mi prešerno smehljajo in sem jih na hodnikih vedno želela ogovoriti s kaj več kot le »živjo«. Definitivno se veselim novih spoznanj! In prepričana sem, da jih bom dobila na srečni 8. april. Veselim se že zato, ker je DJ popolnoma srečen, ker želimo »wake-me-up« glasbo, ker je lastnik Piano bara žurer pri 50-ih in ker imam okoli sebe šopek deklet, ki bi plesale vso noč! Saj res, zelooo rada plešem-zapiši si za uho, če želiš nagrade.

PS: TO NI PRVOAPRILSKA ŠALA

Avtor: Maja Podboršek

Kar 1900 let mineva od gladiatorskih iger, kjer so se med sabo spopadali takratni ujetniki. Morda lahko povežem dejstvo, da je leta 109 po Kr. potekala ena največjih bitk vseh časov, kjer je Trajan po spopadu ukazal dati prostost vsem bojevnikom. Če svoj time machine naravnam na sedanjost pa me pripelje v leto 2009, leto fANfARe, kjer nam bo po končanem dnevu prostost dal naš Primož:) oz. v mojem primeru kar naša šefica protokola - the one and only mrs. Tanja Š. :)). Kar 1900 let po tem, se zgodovina ponovi, sicer ne dobesedno, vendar tudi mi pričakujemo na nek način bitko vzdržljivosti, bitko živcev, organizacije, lovljenje minut, sekund in dnevne svetlobe…moramo preprosto zdržati vsak pritisk, vsako vloženo kapljico znoja, vsako krokodiljo solzo, ki je bila prikrito potočena… Vendar to odtehta vsak nasmeh na obrazu, vsak povečan utrip srca, vsaka aritmija duše ob glasnem aplavzu in nenazadnje vsaka majhna, drobna želja, da smo oz. bomo uresničili pričakovanja naših poslušateljev in predavateljev.

Na nek način bomo na fANfARin dan podobni Rimljanom, ki so se v cesarski dobi zbujali ob zori, če ne že ob prvem svitu. 8. aprila bo nedvomno tudi Fanfara dodala vrstico Marcialovem epigramu, v katerem pesnik našteva vzroke za nespečnost, za katero so trpeli v njegovem času. Skoraj prepričana sem bila, da je nespečnost epilog današnjega časa, pa vidim, da nosi imenovalec tudi že stari vek:).

Kot se za zaključek gladiatorskih iger spodobi, dobi zmagoslavni gladiator srebrne krožnike, obložene z zlatniki in dragimi darovi. V fANfARinih igrah pa je naš zmagovalec slogana prejel super nagrado in sicer I Pod Classic. Za vse obiskovalce pa pripravljamo tudi, lepe in bogate nagradne igre zato ne zamudite enkratne priložnosti in se udeležite najbolj glasne in odmevne marketinške konference. Največja nagrada pa je seveda znanje in morebitne potencialne ideje, ki sprožijo tudi vas k razmišljanju in kreiranju morda obetavne tržne niše. Udeležbo si zagotovite čimprej, mi bomo naš paket znanja, zabave in druženja zavili in pripravili po enotni ceni:). Medtem ko so Rimljanke za vstop v termalne vrelce plačale (takrat še prototip današnjih toplic:)) več kakor pa moški (v njihovi valuti en as za ženske, in pol asa za moške). Damn u MEN! :). No še dobro, da so se časi spremenili, kjer vse ugodnosti dobivamo ženske:)haha.

Se vidimo na fANfARI 2009, pa ni važno ali bodo palci na roki po končani konferenci obrnjeni navzgor ali navzdol:).