1. Na Slovenski marketinški konferenci ste leta 2007 prejeli nagrado marketinški up za magistrsko delo o cenovnem promoviranju trajnih dobrin na primeru Merkurja. Kako tovrstne nagrade vplivajo na kariero oz. uspešnost posameznika? Se vam zdi, da je v Sloveniji nagrajevanja na področju marketinga in oglaševanja dovolj ?
Različne nagrade ali pohvale so predvsem motivator, da se naslednjič potrudiš še bolj. Že zgolj ena nagrada lahko vpliva na posameznikov nadaljnji razvoj kariere – morda se ti na tej osnovi ponudi priložnost, ki jo znaš izkoristiti.
Sicer pa menim, da je nagrad na področju oglaševanja v Sloveniji dovolj, bi pa veljalo razmisliti, predvsem z namenom spodbujanja dobrih praks, o nagrajevanju na področju trženja - npr. najboljše prakse s področja cenovne politike, strategije produktnega portfelja, inovativne uporabe prodajnih poti, najboljše strategije ohranjanja strank… Za vse, ki se s temi vsebinami ukvarjamo, bi bila tovrstna tekmovanja dobrodošel način deljenja izkušenj ter znanj.
2. Potrošniki se pri izbiri produkta velikokrat odločamo na podlagi posamezne blagovne znamke. Kaj je po vašem mnenju tisto, kar kupca pritegne, da se odloči za nakup določene blagovne znamke? Se tudi vi pri nakupu odločate na podlagi blagovne znamke?
Seveda se tudi jaz pri nakupu odločam na podlagi blagovne znamke in to točno tam kot tudi večina potrošnikov - pri produktih, ki so mi osebno pomembni, ko produkta ne poznam dovolj dobro in mi je znamka zagotovilo kakovosti, pri produktih, ki ustvarjajo mojo samopodobo, pa takrat, ko nimam dovolj časa, da bi se ukvarjala z alternativami … Obnašanje potrošnikov v odnosu do znamk je eno bolj raziskanih področij trženja, podjetja pa bi morala to znanje s primernim upravljanjem znamke znati operacionalizirati.
3. Veliko ponudnikov se v želji po privabljanju velikega števila potrošnikov odloča za programe zvestobe, ker naj bi prinašali določene koristi za potrošnika. Zakaj je uporaba tovrstnih programov tako priljubljena? Kako učinkoviti so ti programi?
Podjetja se za programe zvestobe odločajo predvsem zaradi ohranjanja obstoječih strank, medtem ko pridobivanje novih ponavadi ni njihov primarni namen. So pa takšni programi le eno izmed orodij ohranjanja lojalnosti, ponavadi so najbolj uspešna tista podjetja, ki znajo poiskati najprimernejši splet. Sam program zvestobe sam po sebi ne predstavlja še nobenega zagotovila, da bodo podjetja ohranila stranke, še najmanj pa tiste, ki so največ vredne. Sicer pa so še vedno za veliko podjetji programi zvestobe in druge aktivnosti za ohranjanje strank še prevečkrat pomembni le na deklarativni ravni.
4. V oglaševalskem svetu je zelo pomembno sodelovanje med agencijo in naročnikom oz. odnos med njima. Kateri so najpogostejši problemi, ki se pojavijo v odnosu med agencijo in naročnikom? Kako se je ta odnos spreminjal skozi čas in zakaj je sploh do teh sprememb prišlo?
Med naročnikom in agencijo mora obstajati »kemija«. Če te ni, bosta slej ko prej s slabim občutkom svoje sodelovanje zaključila. Za svetovalski posel nasploh velja, da predstavlja pogled od zunaj in dodaten par rok naročnikom. Predvsem slednje je vedno manjši razlog, zakaj naročniki najemajo agencije. Temu, da agencije nudimo pogled od zunaj, pa bi dodala to, da agencije zaposlujejo vedno več strokovnjakov s specifičnih področij, po katerih naročniki nimajo dolgoročne potrebe in zato naročniku za določeno obdobje »zapolnijo potrebe«, ki jih ima na nekem področju. Odnos je tudi zaradi tovrstne »ekonomike« postal veliko bolj partnerski kot je nekoč bil.
5. Pri svojem delu se srečujete z različnimi naročniki, s katerimi vzpostavite določen odnos, ki je lahko pozitiven kot tudi negativen. Kaj sploh pomeni, če agencija reče, da ima dobrega oz. slabega naročnika?
Za agencijo dobri ali slabi naročniki ne obstajajo oziroma vsaj ne bi smeli obstajati. Obstajata pa dober in slab naročnik v smislu kakovosti pripravljenega izdelka. V tem smislu je dober tisti naročnik, ki zna agencijo pravilno usmeriti, povedati in utemeljiti, kaj točno želi, sodeluje pri razvoju rešitev in je pripravljen v odnos z agencijo investirati več kot zgolj ceno storitve. Končni izdelek pa je lahko tudi slab, če naročnik agenciji poda omejen nabor informacij, nato pa pričakuje magično rešitev. Verjetnost magične rešitve je na ta način veliko manjša, njena priprava pa toliko bolj frustrirajoča.
6. Glede na to, da vaše strokovno področje obsega tudi programe zvestobe, me zanima, kaj vam pomeni zvestoba v partnerskem odnosu? Obstajajo kakšne stične točke med njima ?
Na prvo žogo dve – majhne pozornosti in čas, ki ga prostovoljno nameniš enemu ali drugemu. Partnerstvo, kakršnokoli že, ne gradi na »kupovanju« partnerja, temveč na tem, da daješ partnerju občutek, da ga ceniš, da mu boš prisluhnil, ko bo to potreboval. Na enakem principu temeljijo uspešni programi zvestobe in druge aktivnosti ohranjanja strank. Poleg tega za partnerja vedno najdeš čas, medtem ko ga za naključne znance ne. Predvsem letos bo zato še zanimivo, kako bodo podjetja prerazporedila svoje trženjske proračune med aktivnosti pridobivanja novih in aktivnosti ohranjanja obstoječih strank.
