Avtor: Ana Basić

Ravno nekaj dni nazaj sem se pogovarjala z znancem, ki je potožil, da študentje ničesar več ne naredijo zastonj. Karkoli jim reče/naroči, pravi, da prvo vprašajo koliko jim bo za to plačal.
Hm, pomislim… in mislim… še vedno mislim… in se zavem, da ŠSDMSjevci nismo eni izmed tistih študentov. Mi imamo celo stroške z nečim, za kar ne bomo ničesar plačani (no, če odštejemo zadovoljstvo in nasmehe obiskovalcev fANfARE).

Resnično upam, da se bodo udeleženci konference zavedali, koliko truda, energije, časa in denarja smo vložili v to. Nenazadnje se je vedno treba nekam odpeljat, nekoga poklicat, nekje bit, »špricat« službo, se odpovedat prostemu času, spancu… No evo, celo tale blog spisujem ob pol dveh zjutraj, ker prej pač nisem utegnila.

Bliža se dan D, oz. dan F (kot fANfARA) in zdaj je dela največ. Če samo pogledate med »staff« koliko ljudi dela na tem projektu - koliko je zagnanih študentov, ki delajo zgolj za užitek, bi morali vedeti, da niso vsi študentje takšni, kot jih je opisal moj znanec. Obstajajo svetle izjeme, ki močno svetijo v prihodnost.

Stara, zlajnana »ni vse v denarju« se tukaj prav posebej prileže.