1. Ste eden od ustanoviteljev družbe Valicon, sicer pa ste odgovorni za medijske raziskave in svetovanje na področju medijev in komunikacijskih strategij. Ste si kdaj mislili, da vas bo pot zanesla na področje tržnega svetovanja?

Osebno gledano mi je bilo že precej zgodaj jasno, da bom nekoč nekomu nekaj svetoval. Da bomo kot podjetje slej ko prej prišli na pot svetovanja, pa nam je bilo jasno po prvem projektu, kjer smo naročniku na podlagi rezultatov svetovali, kako naprej, in to je bilo že kar nekaj let nazaj. Pot je cilj, slej ko prej te pripelje tja, kjer je tvoje mesto.


2. Knjiga Uspešne sponzorske strategije, katere soavtor ste, je med drugim priročnik za sistematična, kreativna in učinkovita sponzorstva. Kakšen je bil vaš delež pri nastajanju te knjige?

Knjigi sem prispeval poglavje na temo merjenja učinkov in ocene učinkovitosti sponzorstev, s čimer se ukvarjamo na Valiconu že skoraj od samih začetkov, zato smo lahko prispevali tudi nekaj zanimivih primerov. Med njimi bi izpostavil evaluacijo sponzorstva slovenske alpske smučarske reprezentance.


3. Smo v času recesije in večina podjetij zateguje svoje proračune. Veliko jih sredstva najprej omeji prav na področju marketinga in oglaševanja. Na 33. Marketinškem fokusu ste dejali, da takšna odločitev ni najboljša, saj naj bi bile storitve, ki jih ponuja tudi Valicon, v teh razmerah pomembnejše kot kdajkoli prej. Zakaj?

Težko si je predstavljati uspešno prodajo brez ustreznega trženja. Kleščenje trženjskih sredstev se nujno pozna na prodaji. Res je sicer, da to ne velja za vse enako. So panoge, kjer bo prodaja upadla ne glede na vse napore tržnikov. Res pa je tudi, da se tudi v takšni panogi da uspešno preživeti krizo, slej ko prej na račun tistih, ki pri tem ne bodo tako uspešni. Veliko primerov je iz zgodovine preteklih kriz, pa tudi že iz te, ki jo doživljamo danes, ki dokazujejo, da je lahko omejevanje vlaganja v trženje v času krize usodno za podjetje in njegovo prihodnost. Kako izkoristit krizo je v Sloveniji zaenkrat najlepše demonstriralo podjetje KMAG s prodajo avtomobilov Kia Cee’d. Ker se ukvarjamo s trženjskim svetovanjem, si je lahko zamisliti, zakaj nas naročniki v teh časih potrebujejo bolj kot kdajkoli doslej…


4. Na Fanfari boste predstavili, kako postaviti temelje komunikacijske strategije na primeru ciljne skupine študentov. Ali smo študentje še posebej zahtevni potrošniki?

Niti ne. Vsakič znova sem presenečen nad rezultati, na primer branosti med študenti. Nikoli si ne bi mislil, da je najbolj brana plačljiva revija med študentsko populacijo Cosmopolitan. Je pa to hkati najboljši dokaz, zakaj potrebujemo podatke in analize, predno se lotimo priprave strategije. Vsi po vrsti – in to je pravilo brez izjeme – smo polni subjektivnih predstav, stereotipnih podob ali celo predsodkov, če k temu dodamo še pretirano vpletenost v samo področje, je jasno, da je naša podoba o nekom zgolj naša in redkokdaj ustreza »resničnosti«. Je pa spet vprašanje, kaj je »resničnost« in v kolikšni meri se ji prilagajamo, v kolikšni pa jo ustvarjamo…


5. Na letošnjem SOF-u boste skupaj s kolegom Jako Ažmanom vodili delavnico z naslovom Na videz enostavne meritve videza, na kateri boste predstavili, zakaj je pomembno odkrivati pomen in bistvo videza. Ali tudi v zasebnem življenju veliko stavite na videz oz. ali se tudi v zasebnih situacijah zgodi, da videz stvari in oseb analizirate?

Videz je prva informacija o stvari oz. osebi, ki jo prvič vidimo. Karkoli vemo o njej prej, je stvar nekih na pol preverjenih, zelo subjektivnih informacij. Percepcija videza, ki je spet zelo subjektivna, to potrdi ali ovrže. V vsakem primeru gre za kopičenje subjektivno zaznanih informacij, zaznava videza je le ena od njih. Kot raziskovalec po duši in profesiji pa sem seveda ves čas na preži… včasih je težko živeti z nami, ko začnemo pojasnjevati pojave in okolje, ali ko interpretiramo kakšne številke, ali še huje, ko »stvari in ljudi« spravljamo v kakšne hecne številke.


6. Ste tudi aktiven član Društva za marketing Slovenije, katerega podmladek je prav naša sekcija. Kaj bi nam svetovali, da bi bili projekti naše sekcije v prihodnosti še boljši?

»Učite se, učite in še enkrat učite«, je govoril Tito, moj oče pa je k temu dodal »in čimprej vse skupaj pozabite«. Nek pameten kompromis med enim in drugim bi bil moj nasvet. Pa ne pozabit na dobre zabave.