1. V agenciji Luna/TBWA ste direktorica projektov, kjer vodite pomembne domače in tuje naročnike. Kako se domači naročniki razlikujejo od tistih iz tujine? S katerimi raje sodelujete?
To, kakšen je naročnki, v veliki meri definirajo ljudje, ki delo »naročnika« opravljajo, in ne dejstvo, ali gre za domače ali tuje naročnike. Za celo našo panogo (in seveda tudi mnogo širše) velja pravilo, da se moraš najprej ujeti z ljudmi, če hočeš ustvariti dobro sodelovanje. Tako najraje sodelujem z naročniki, s katerimi sem si tudi osebnostno blizu. Pri tem me je morda najbolj presenetil NLB, ki je kljub veliki in togi organizaciji sestavljen (vsaj oddelek marketinga) iz prijaznih, stokovno podkovanih in odzivnih ljudi, s katerimi je res veselje sodelovati.
2. Danes velja prepričanje, da so diplomanti družboslovja težje zaposljivi. Prav tako velja prepričanje, da težje najdejo zaposlitev predstavnice nežnejšega spola. Se s tem strinjate? Kako se je vam kot mladi družboslovki uspelo prebiti do položaja, ki ga trenutno zasedate?
V bistvu se s predsodki glede spola in zaposljivosti sploh ne strinjam, prav tako tudi ne z navedbo, da si diplomanti družboslovja težje zaposljivi. Mislim, da je danes težko vsem, ne glede na spol in izobrazbo. Zagotovo pa pomaga, če natančno vemo, kaj bi radi delali, in če to delo opravljamo z velikim žarom in dobro voljo. Mislim, da so to ključne komponente za uspeh.
3. Luna/TBWA žanje uspehe tudi na različnih festivalih, eden izmed njih je EFFIE, nagrada za komunikacijsko učinkovitost. Leta 2007 ste se z akcijo Bandidos. Zgrabi ga! okitili z zlatom, dve leti kasneje ste osvojili srebro z akcijo Twingo II ljubi. Zakaj slabši rezultat? V čem sta se akciji razlikovali?
Naj povem, da smo letos poleg srebrne nagrade za Twingo osvojili tudi Zlatti Effie 2008 za Si.mobilovo akcijo »Vsi smo malo orto«. Nagrada Effie je za nas (Luno\TBWA) najpomembnejša nagrada, saj nedvoumno nagrajuje komunikacijske akcije, ki so dokazano pripomogle k doseganju zastavljenih ciljev (komunikacijskih, trženjskih in poslovnih) Pri tem je količina vpliva komunikacijske akcije na doseganje zastavljenih ciljev izjemno odvisna od izdelčne kategorije. Primer, ki ste ga navedli (Bandidos vs. Twingo) to lepo demonstrira – pri Bandidosu gre za trendovsko alkoholno pijačo, namenjeno mladim, kjer je komunikacija (pri čemer mislim na celoten splet – od embalaže do oglaševalske podpore) ključni dejavnik pri uspešnosti njegove prodaje. Pri avtomobilih pa je nakupni proces bistveno bolj kompleksen in neprimerno daljši, pri čemer ima komunikacija omejeno vlogo, h končni odločitvi posameznika namreč veliko pripomorejo tudi drugi dejavniki (npr. prodajalec, prijatelji, prejšnje izkušnje z blagovno znamko, osebne preference, …), na kar komunikacija nima direktnega vpliva. Mislim, da je to ena od pomembnih razlik med obema akcijama.
4. Oglaševalska festivala SOF in Zlati boben nagrajujeta predvsem kreativnost, pri EFFIE pa ocenjujejo dokazano učinkovitost komuniciranja. Kako se oba kriterija prepletata med seboj pri sami izvedbi oglaševalske akcije ali celostne kampanje?
Akcija, ki nima kreativne komunikacijske zasnove, je težko zares učinkovita. To je čisto preprosto. Mislim, da je ključno, da se agencije trudimo ustvarjati čimbolj kreativne, ali bolje, inovativne in domiselne akcije, ki bodo naročniku pomagale razreševati konkretne probleme (lansiranje novega izdelka, prodajna podpora, repozicioniranje blagovne znamke, …). Kreativnost sama po sebi je preživeta. Učinkovitosti brez kreativnosti pa mislim, da ni.
5. Osvojene nagrade na festivalih vam dajo potrditev, da ste svoje delo opravili uspešno. Ta potrditev vam verjetno predstavlja tudi zagotovljene naročnike, ki vidijo vaš uspeh. V kolikšni meri se po vašem mnenju naročniki odločijo za agencijo na podlagi osvojenih nagrad? Ali so v ozadju drugačni interesi?
Vse raziskave, ki so jih v preteklosti opravili na to temo, kažejo, da osvojene nagrade niso odločilni kriterij pri izbiri agencije. Kadar naročnik išče agencijo za dolgoročno, partnersko sodelovanje, je ključno razumevanje med ekipo naročnika in agencije. Če ta »človeška kemija« dobro deluje, potem šele se naročnik poglobi v ostale reference agencije, med katerimi so seveda tudi nagrade.
Drugačna logika pa je seveda v primerih, ko odločilni kriterij igra cena. Vendar pa je to ž čisto druga zgodba…
6. V primeru, da bi lahko ponovno izbirali področje svojega poklicnega dela, vendar istega ne bi smeli izbrati, za kaj bi se odločili?
Mislim, da bi prodajala avtomobile. To je moja prav posebna strast 
