Avtor: Ana Obreza

V prvem blogu sem pisala tudi o pomladi in spomladanskem čiščenju. Zdaj pa je pomlad končno dejansko tu – vsaj bolj ali manj. In ko sem se lotila čiščenja še doma, sem se odločila nekako organizirati kup stvari, ki jih skladiščim, v lične škatle in pospraviti nekam na podstrešje. Obožujem namreč spomine in zato stvari, ki me na kaj spominjajo, shranjujem in potem tu in tam odprem te zaprašene škatle in se nasmejim ob raziskovanju vsebine. Tokrat sem med pospravljanjem našla nametag lanske fANfARE. Lanska fANfARA je bila moj prvi pravi stik s ŠS DMS-jem. Takrat se mi še sanjalo ni, da bom sodelovala pri organizaciji letošnje. Po dogodku sem začela spremljati stran sekcije in zasledila novičko o motivacijskem vikendu. Ker mi je bila fANfARA tako všeč, sva se s prijateljico odločili, da greva še na motivacijski vikend (tudi nametag iz motivacijskega vikenda je najbrž nekje v tem kupu stvari). Člani sekcije so se mi zdeli super in odločila sem se, da se bom sekciji pridružila. Ker je bil konec šolskega leta že precej blizu, sem počakala na jesen. In nekje septembra me je med kosilom v Zagrebu zmotil klic, naj pridem na prvi sestanek. Tako nekako sem se pridružila ŠS DMS-ju.

In kar naenkrat je tu že skoraj april in nevarno se že približuje letošnja fANfARA. Ne morem verjeti, kako hitro leti čas. Zdi se mi, da sem se včeraj s cimro selila v najino malo stanovanje, začela pogrešati srednjo šolo, iskala bližnjice do centra, faksa in novih domovanj prijateljev, iskala najboljšo kavo v mestu in najboljšo restavracijo na bone, spoznavala nove sošolce in sošolke, študirala vozni red avtobusov …

In po treh letih se očitno nisem dosti naučila in spremenila. Še vedno sem lenobica, ki vse odlaša na zadnji trenutek. Tako zadnji dan pišem blog, razmišljam o rojstnih dnevih, ki me čakajo (Stella ima prav, poletni meseci so morali biti res vroči) in sanjarim. V bistvu pa bi se morala že pošteno učiti, ker me drug teden čaka kolokvij pri najbolj bednem predmetu (res, še zgodovina ni tako zelo bedna). Kot nalašč pa me nekdo za povrhu še kaznuje in pripravlja dve zabavi ravno na dan pred tem mojim srečnim kolokvijem. Če ima kdo kakšno idejo, kako naj se dam na tri ali pa vsaj dva dela …