Avtor: Damjana Pangerčič
Pretekli teden sem bila na zanimivem in poučnem predavanju dr. Lučke Kajfež Bogataj, naše okoljevarstvenice in Nobelove nagrajenke.
Postregla je s podatki, ob katerih človek ne more in ne bi smel ostati ravnodušen. Beseda je seveda tekla o globalnem segrevanju in posledicah le tega. Ponekod zasledimo, da se je zemlja ohlajala in segrevala že v preteklosti in da današnje spremembe niso posledica industrializacije in razvoja. Vendar se spremembe niso nikoli v zgodovini dogajale tako hitro in v globalnih razsežnostih kot se v zadnjih 200 letih. Tako so znanstveniki prišli do zaključka, da je za 85% sprememb v okolju odgovoren človek, ostalih 15% pa je naravnih sprememb. ZDA počasi priznavajo stroki, da ima prav, na drugi strani pa države v razvoju kot sta Indija in Kitajska pravita, da ne bodo zmanjševale emisij, ker imajo tudi one pravico do razvoja kot so ga imele v preteklosti zahodne civilizacije. Danes je edino merilo uspeha v državah gospodarska rast. Vendar imeti gospodarsko rast in hkrati skrbeti za okolje se zdi utopično, kajti gospodarska rast je povezana z večjo rabo fosilnih goriv. Temu bi se bilo sicer mogoče izogniti z uporabo obnovljivih virov, jedrsko energijo in energijsko manj požrešno proizvodnjo. V teoriji se vse sliši lepo in prav vendar v realnosti ekonomske zakonitosti narekujejo drugačno pot. Po nekaterih podatkih naj bi porabili šele 1/3 nafte, 1/5 zemeljskega plina, premog pa je skoraj še neizkoriščen. To pomeni, da bo gospodarstvo še naprej uporabljalo fosilna goriva, ki so cenejša na žalost pa zelo škodljiva okolju (izpusti CO2). Tako je ozračje toplejše že za 1 C, zgornja meja kateri pa bi se človeštvo lahko prilagodilo pa je otoplitev za 2° C. Z današnjim tempom pa bi do konca stoletja lahko prišli do globalnih + 6° C. To dejstvo je zelo zaskrbljujoče, še posebno ob dejstvu, da naraščajo prebivalstvo, BDP in poraba fosilnih goriv. Leta 2050 bi tako morala Slovenija imeti 80% manj izpustov, sedaj pa se pogovarjamo o morebitnem zmanjšanju za 20%. Ker pa je Slovenija v fazi največje gospodarske rasti si je v Bruslju celo izbojevala povečanje izpustov! Tako se zdi, da je okoljevarstvena tematika priljubljeno sredstvo svetovnih politikov s katerim gradijo svoj ugled, resnosti situacije pa se ne zavedajo najbolje in vsekakor premalo storijo za učinkovit ekološki pristop globalnega gospodarstva.
Se pa prebuja okoljevarstvena zavest prebivalcev in je že opaziti prve korake, ki so okolju prijazni. Pravijo, da iz majhnega raste veliko, torej se mora najprej vsak posameznik začeti vesti odgovorno. Svetel zgled je tu Fanfarin generalni sponzor Si.mobil, ki je v podjetju vpeljal akcijo Remisli kar pomeni, da se morajo vsi v podjetju vesti okolju prijazno (recikliranje, varčevanje z energijo, manjša poraba papirja…), akcijo pa je že povzela tudi Ekonomska fakulteta. Ste vedeli npr. da črno ozadje na računalniku porabi kar 30% manj energije kot barvno? Torej za razne Power point predstavitve kar pridno uporabljajte črno ozadje in ob tem skrbite za okolje! Ekološka komponenta je danes tudi vse bolj prisotna pri mnogih proizvodih na trgu in da smo potrošniki obveščeni tudi o tem mora učinkovito skrbeti marketinški oddelek podjetja, saj ljudem ni vseeno kaj kupujejo. Kako k temu pristopajo slovenski strokovnjaki pa preverite na Fanfari 2009!
