Avtor: Peter Pečenko
V svojem prejšnjem blogu sem se bežno dotaknil teme oglaševanja na slovenskih in ameriških univerzah. Naključje pa je hotelo, da sem imel v preteklih dneh priložnost videti, notranjost večje nemške univerze.
Sprva nam malo razkažejo okolico ter institucije in organizacije v bližini (referat, tajništvo, mednarodna pisarna), ki se začuda nahajajo v kar v okoliških hišah oziroma bolje rečeno dvo, tro-nadstropnih vilah z ogromnimi zastekljenimi zimskimi vrtovi. Docentka opazi naše začudenje in nam v isti sapi hiti razlagat, da vse lepo in prav, vendar dotične stavbe počasi propadajo, ker univerza ne dobi zadostno količino sredstev, za obnovitev vseh dotrajanih elementov.
Pridemo do poslopja, ki je nekoč bilo univerzitetna veterinarska klinika. Poudarek na nekoč. Sedaj zaradi pomankanja sredtev, ki jih država namenja dotični univerzi, študentje veterine, prakso opravljajo kar na mestni veterinarski kliniki. In seveda sledi še daljši samogovor o tem kako morajo krčiti tudi ostale univerzitetne programe, število asistentov in posledično tudi število študentskih mest, kajti kot že omenjeno, dobijo premalo sredstev s strani države.
Končno z otroško-velikimi očmi vstopim v glavno poslopje univerze. Široka rdeča preproga me vodi od predavalnic h knižnicam, od knjižnic k računalniškim učilnicam. Povsod je na vidnem mestu prisoten grb univerze, kar pri obiskovalcu vzbuja občutek svečanosti. Pogled mi uide na oglasne table gosto prelepljene z oglasi študentov za proste sobe, prodajo koles, jezikovnimi tečaji…kar se tiče »uradnega«, s strani fakultete spodbujanega oglaševanje opazim le nekaj uokvirjenih plakatov, ki spodbujajo Fair-trade trgovino in uživanje bio produktov. Veliko bolj bodejo v oči table (glej fotografijo spodaj), ki prepovedujejo kakršnokoli oglaševalsko aktivnost na nekaterih najprometnejših delih univerze. Čisto nasprotje Ameriki.
Kar se tiče letošnje fANfARE bo ta zagotovo ponudila še več, še boljše in odmevnejše, ob odsotnosti kakršnihkoli sredstev s strani države in Recesiji navkljub. Kako nam bo to uspelo, pridite pogledat na Gospodarsko razstavišče. Kdo ve, morda pridejo tudi Nemci.
