Avtor: Helena Felc

Večno vprašanje, ki ga želimo vsi obvladati in nadvladati.
V čem je skrivnost, da imaš vedno prav? Oziroma, kako imeti prav vsaj takrat, ko si to res želiš?
Vse je odvisno od vaših sposobnosti prepričevanja, oziroma različnih tehnik prepričevanja, ki jih uporabljate. Predhodna bloga sem posvetila razlaganju in orisovanju načinov, kako doseči uspešno prepričevanje, kako doseči svoje.

Lahko bi jih naštevala še in še, vendar si sedaj raje poglejmo, kaj smo še na fANfARI naredili zato, da vas prepričamo.

Naredili smo super program, ki vas bo obogatil kot edinstvene osebnosti, kot tudi pokazal smernice marketinga, ki vas najbolj zanimajo. Če vas zanima karkoli v zvezi s tem vprašajte Brino.
Pripravlja se odličen fANfARA afterparty v znamenju networkinga, ki vas bo popeljal do novih spoznanj, poplesovanja ob zvokih odličnega DJ-ja in imeli boste možnost potegovanja za mamljivo praktične nagrade. Bi radi izvedeli več - vprašajte!

Na pravih mestih imamo svoje plakate, posterje, bannerje, billborde, objave, … naša promocija je mamljiva, vabljiva, kreativna in drugačna.

Na facebooku smo člani organizacijskega odbora naredili dogodek in skupino posvečeno fanfari. Če še slučajno niste prejeli povabila samo povejte in zasuti boste.
Facebook statusi so bili posvečeni dogodku, ki vas bo marketinško izpopolnil. Najpopularnejša virtualna skupnost v Sloveniji je bila poplavljena z našimi povabili in statusi.
Narejen je smoothie, ki je posvečen posebej fANfARi.
Zgenerirana je bila interneta stran in dvakrat dnevno smo objavljali bloge bolj ali manj na temo fANfARE z vseh možnih zornih kotov in kotičkov.

Ampak zakaj?
Saj mi - fanfaristi nimamo nič od tega?! Zakaj smo v fANfARo vsi vložili toliko energije, truda in časa? Radi imamo marketing in smo prepričani, da lahko to ljubezen razširimo v obliki znanja s tem pa se v praktičnem znanju izpopolnimo tudi sami.

Da bomo znali prepričati mi in da boste znali - vi prepričani - prepričati. Mi se preizkušamo v prepričevanju, ker skušamo prodati res dobro zgodbo, ki vodi udeležence k uspehu!
Pravijo, da zgodbe prepričajo in prodajajo. Fanfara je zgodba v kateri hočete imeti svojo vlogo!
Prijavite se. Ujemite zadnji vlak!
Helena

P.S.: Če nisi fanfarist v sredo, 8. aprila 2009, preprosto nisi cool.

1. V agenciji Luna/TBWA ste direktorica projektov, kjer vodite pomembne domače in tuje naročnike. Kako se domači naročniki razlikujejo od tistih iz tujine? S katerimi raje sodelujete?

To, kakšen je naročnki, v veliki meri definirajo ljudje, ki delo »naročnika« opravljajo, in ne dejstvo, ali gre za domače ali tuje naročnike. Za celo našo panogo (in seveda tudi mnogo širše) velja pravilo, da se moraš najprej ujeti z ljudmi, če hočeš ustvariti dobro sodelovanje. Tako najraje sodelujem z naročniki, s katerimi sem si tudi osebnostno blizu. Pri tem me je morda najbolj presenetil NLB, ki je kljub veliki in togi organizaciji sestavljen (vsaj oddelek marketinga) iz prijaznih, stokovno podkovanih in odzivnih ljudi, s katerimi je res veselje sodelovati.

2. Danes velja prepričanje, da so diplomanti družboslovja težje zaposljivi. Prav tako velja prepričanje, da težje najdejo zaposlitev predstavnice nežnejšega spola. Se s tem strinjate? Kako se je vam kot mladi družboslovki uspelo prebiti do položaja, ki ga trenutno zasedate?

V bistvu se s predsodki glede spola in zaposljivosti sploh ne strinjam, prav tako tudi ne z navedbo, da si diplomanti družboslovja težje zaposljivi. Mislim, da je danes težko vsem, ne glede na spol in izobrazbo. Zagotovo pa pomaga, če natančno vemo, kaj bi radi delali, in če to delo opravljamo z velikim žarom in dobro voljo. Mislim, da so to ključne komponente za uspeh.

3. Luna/TBWA žanje uspehe tudi na različnih festivalih, eden izmed njih je EFFIE, nagrada za komunikacijsko učinkovitost. Leta 2007 ste se z akcijo Bandidos. Zgrabi ga! okitili z zlatom, dve leti kasneje ste osvojili srebro z akcijo Twingo II ljubi. Zakaj slabši rezultat? V čem sta se akciji razlikovali?

Naj povem, da smo letos poleg srebrne nagrade za Twingo osvojili tudi Zlatti Effie 2008 za Si.mobilovo akcijo »Vsi smo malo orto«. Nagrada Effie je za nas (Luno\TBWA) najpomembnejša nagrada, saj nedvoumno nagrajuje komunikacijske akcije, ki so dokazano pripomogle k doseganju zastavljenih ciljev (komunikacijskih, trženjskih in poslovnih) Pri tem je količina vpliva komunikacijske akcije na doseganje zastavljenih ciljev izjemno odvisna od izdelčne kategorije. Primer, ki ste ga navedli (Bandidos vs. Twingo) to lepo demonstrira – pri Bandidosu gre za trendovsko alkoholno pijačo, namenjeno mladim, kjer je komunikacija (pri čemer mislim na celoten splet – od embalaže do oglaševalske podpore) ključni dejavnik pri uspešnosti njegove prodaje. Pri avtomobilih pa je nakupni proces bistveno bolj kompleksen in neprimerno daljši, pri čemer ima komunikacija omejeno vlogo, h končni odločitvi posameznika namreč veliko pripomorejo tudi drugi dejavniki (npr. prodajalec, prijatelji, prejšnje izkušnje z blagovno znamko, osebne preference, …), na kar komunikacija nima direktnega vpliva. Mislim, da je to ena od pomembnih razlik med obema akcijama.

4. Oglaševalska festivala SOF in Zlati boben nagrajujeta predvsem kreativnost, pri EFFIE pa ocenjujejo dokazano učinkovitost komuniciranja. Kako se oba kriterija prepletata med seboj pri sami izvedbi oglaševalske akcije ali celostne kampanje?

Akcija, ki nima kreativne komunikacijske zasnove, je težko zares učinkovita. To je čisto preprosto. Mislim, da je ključno, da se agencije trudimo ustvarjati čimbolj kreativne, ali bolje, inovativne in domiselne akcije, ki bodo naročniku pomagale razreševati konkretne probleme (lansiranje novega izdelka, prodajna podpora, repozicioniranje blagovne znamke, …). Kreativnost sama po sebi je preživeta. Učinkovitosti brez kreativnosti pa mislim, da ni.

5. Osvojene nagrade na festivalih vam dajo potrditev, da ste svoje delo opravili uspešno. Ta potrditev vam verjetno predstavlja tudi zagotovljene naročnike, ki vidijo vaš uspeh. V kolikšni meri se po vašem mnenju naročniki odločijo za agencijo na podlagi osvojenih nagrad? Ali so v ozadju drugačni interesi?

Vse raziskave, ki so jih v preteklosti opravili na to temo, kažejo, da osvojene nagrade niso odločilni kriterij pri izbiri agencije. Kadar naročnik išče agencijo za dolgoročno, partnersko sodelovanje, je ključno razumevanje med ekipo naročnika in agencije. Če ta »človeška kemija« dobro deluje, potem šele se naročnik poglobi v ostale reference agencije, med katerimi so seveda tudi nagrade.
Drugačna logika pa je seveda v primerih, ko odločilni kriterij igra cena. Vendar pa je to ž čisto druga zgodba…

6. V primeru, da bi lahko ponovno izbirali področje svojega poklicnega dela, vendar istega ne bi smeli izbrati, za kaj bi se odločili?

Mislim, da bi prodajala avtomobile. To je moja prav posebna strast

Avtor: Peter Turšič

Mobilni marketing ali mobilno trženje. To je sorazmeroma nova panoga, ki se je začela razvijati prav v 21. stoletju. Ker je prodaja telefonov od začetka 21. stoletja naprej naraščala eksponentno, imamo za posledico, da ima danes v razvitih državah že vsak vsaj 1 telefon. To je resnično potrebno poudariti, kajti neredko se zgodi, da imamo v lasti več telefonov. Tako imamo službenega, privatnega, pa enega za v tujino itd.

Tržniki so kmalu ugotovili, da bi te majhne napravice utegnile biti zelo dobro oglaševalno sredstvo, saj imamo telefone vedno pri sebi. Poleg tega predstavlja mobilni telefon edini masovni medij, ki je hkrati tudi zaseben. Podatek, ki je za tržnike verjetno (bil) najbolj razveseljiv, je dejstvo, da mobilnemu telefonu čez dan posvečamo neverjetno veliko pozornosti, saj je naš zvesti spremljevalec na vsakem koraku.

Mobilni telefon tržnikom omogoča, da do svojih stalnih ali potencialnih strank dostopajo veliko bolj neposredno kot pa z ostalimi mediji. Podjetje Enpocket, ki je vodilno svetovno podjetje v mobilnem oglaševanju in ga je v letu 2007 prevzela Nokia, je v svoji raziskavi v letu 2005 potrdilo, da je oglaševanje preko SMS sporočil 50 % bolj uspešno pri utrditvi blagovne znamke v očeh kupcev kot oglasi preko televizije in 130 % bolj kot oglasi preko radia. Prav tako je potrdilo, da imajo oglaševalske kampanje preko SMS sporočil 15 % odzivnost s strani kupcev, kar je dvakrat več kot oglaševanje preko direktne pošte ali elektronske pošte. Po njihovih raziskavah oglaševanje preko SMS sporočil poviša nagnjenost kupcev k nakupu za 36 %, kar delno razloži naraščajočo priljubljenost mobilnega oglaševanja pri podjetjih.

Ker so bili v prejšnjem odstavku omenjeni večinoma SMS sporočila, naj povem, da je SMS trženje je trenutno najbolj poznana in najbolj razširjena oblika mobilnega trženja med podjetji. Poleg te oblike so znane tudi MMS trženje, Bluetooth trženje, WAP 1.0 in 2.0 mobilne spletne strani in razne aplikacije (npr. Java), ki predstavljajo dodatke za oglaševanje raznih produktov in storitev podjetij na mobilnih telefonih.

Glede na raziskavo, ki jo je izvedel eMarketer v letu 2003 je že 40 % uporabnikov mobilnih telefonov v Aziji prejelo oglas preko mobilnega telefona, 36 % uporabnikov v Evropi in le 8 % v ZDA. Iz tega lahko opazimo, da je mobilno trženje najbolj razvito v Aziji, predvsem na Japonskem, kjer se je revolucija v obliki drugega masovnega digitalnega medija (internet je predstavljal prvi masovni digitalni medij), t.j. mobilnega telefona začela in se postopoma začela širiti v Evropo. V ZDA je mobilno trženje še najmanj razvito, vendar se tudi tam podjetja že odzivajo na spremembe v oglaševalski industriji.

No, tudi v Sloveniji se stvari pomikajo v to smer. Naj izpostavim dva ponudnika mobilnega marketinga, ki se uspešno uveljavljata, to sta Mooble in pa Točka. Preko takšnih ponudnikov podjetja pošiljajo oglase na naše telefone. Seveda te v to ne prisilijo, ampak ti ponujajo razne ugodnosti, kot so na primer, najnovejši pri Mooblu, nižji Simobil računi. Poleg tega lahko dobimo tudi razne ugodnosti pri partnerjih od ponudnikov mobilnega marketinga.

Skratka, takšnih SMS ali MMS oglasov bomo hočeš nočeš začeli dobivat vse več. Tudi tisti, ki tega sedaj še ne uporabljate, boste to začeli kaj kmalu, če ne zaradi drugega, pa zaradi lepih nagrad, ki jih boste deležni ob prejemih SMS-ov ali MMS-ov.

“Kakšna služba v marketingu me sploh zanima?”

Drugo okroglo mizo na fANfARI oblikujete udeleženci konference. Našim
strokovnjakom lahko že vnaprej postavite vprašanja povezana z poklici v
marketingu, na katera bodo tekom okrogle mize brez dlake na jeziku
odgovarjali.

Na najboljša vprašanja, ki nam jih boste posredovali, bodo odgovarjali:

- Mitja Tuškej, Formitas, Strateg

- Gordana Petek Ivandič, Belinka Belles, Voda strateškega
marketinga

- Katarina Valentinčič, Sonce.net, Direktorica projektov

- Tina Juršič, Mediapolis, Media planerka

- Enzo Smrekar, Skupina Droga Kolinska, COO

- Marja Feldin, A.T. Kearney, manager

Vprašanje oddate s pomočjo spodnjega obrazca.

1.) Letos boste v vlogi predavatelja sodelovali na fANfARI, Študentski marketinški konferenci, kjer boste predstavili iskalni marketing – očitno ste dobri v iskanju. Kako pa ste našli sebe v tem poslu?

»Uff, našli smo se že dobrih 10 let nazaj. Kot nadobudni študentje računalništva smo pričeli z izdelavo spletnih strani. Sprva bolj za hec, vendar je stvar sama od sebe začela postajati resna. Naredili smo svojo spletno stran, da bi preko nje privabili stranke. Postajali smo čedalje bolj ambiciozni in si želeli več in več strank, vendar nas stranke v poplavi čedalje večjega števila ponudnikov internetnih strani, enostavno niso našle. Seveda nas je zanimali zakaj. V google smo vpisali »izdelava spletnih strani«, in ugotovili, da nas ni med prvimi zadetki. Takrat smo se prvič srečali z besedno zvezo optimizacija spletnih strani, ki so jo v takrat za promocijo na spletu uporabljala samo tuja podjetja.

Ko smo “pogruntali” sistem logike delovanja spletnih iskalnikov smo začeli ponujati tudi to storitev, vendar sprva samo tujini, saj slovenska podjetja takrat za takšno stvar še niso bila dojemljiva. Slovenska podjetja se šele zadnji dve leti spoznavajo s pojmom optimizacija in počasi začenjajo prepoznavati vse prednosti, ki jih  prinaša iskalni marketing.«

2.) Iskalni marketing je zaenkrat seveda namenjen podjetjem. Ali mislite, da bi lahko tudi  posamezen študent uporabljal iskalni marketing za lastno promocijo potencialnim delodajalcem oz. ali lahko mogoče v prihodnosti pričakujemo tako osebno predstavitev kot pravzaprav standarden način iskanja zaposlitve?

»Tako imenovani samoiskalni marketing je dobro znana praksa podjetij v tujini oz. način na katerega podjetja iščejo potencialne zaposlene in ne obratno. Torej, če je študent dober copywrighter in ima izdelano svojo spletno stran, ki je hkrati tudi dobro optimizirana ter poleg tega izdelan še kakšen profil na socialnih omrežjih kot so Twitter, Linkedln, Facebook… ga bo sodobno podjetje najverjetneje našlo tako, da bo v google ali drug iskalnik vpisalo »copywrghter«, si ogledalo njegove stvaritve, in če je res dober tudi najelo. Ne bo mu treba pošiljati svojih izdelkov k posameznim agencijam, podjetjem…, saj bodo s pomočjo iskalnega marketinga podjetja našla njega.

Pomembno se je zavedati, da se iskalni marketing ne dogaja samo na spletnih iskalnikih, kakor meni večina, vendar povsod tam, kjer uporabnik interneta išče , torej tudi na različnih skupnostih.

V Sloveniji tak način iskanja primernih kadrov zaenkrat uveljavlja le med specializiranimi podjetji, ki iščejo specializirane strokovnjake. Bolj ko podjetja iščejo specializirane ali vodstvene kadre v večji meri se poslužujejo iskalnega marketinga.«

3.) Ko pomislimo na iskalnike seveda ne moremo mimo ključnih besed. Katera ključna beseda bi nam vrnila ime Andraž Štalec? Za katero bi želeli, da bi ga?

Strokovnjak za optimizacijo, plezalec, avanturist, podjetnik, inovator, entuziast in blogger.

Želel bi si priti pa med prve zadetke tudi pod ključnimi besedami Search  Engine Marketing, SEO consulting, strategy developer pa še kakšna bi se našla.

4.) Če smo že pri ključnih besedah: v zadnjih sedmih dneh je v Sloveniji med tremi najhitreje rastočimi ključnimi besedami Damjan Murko. Priznajte – ste mu pomagali pri optimizaciji tega iskalniškega podviga in je celoten insceniran pretep vaša ideja?!

»J J J Ne, Red Orbit tokrat ni imel prstov vmes. Damjan Murko je tako ali tako kralj samopromocije. Lahko pa bi se z njim v prihodnje zmenili in mu ponudili storitev reputation managment-a s katerim bi mu lahko popravili slab ugled v slovenski. javnostjo.

Sicer pa je ravno to tudi iskalni marketing. Damjan Murko se tako visoko na iskalnikih uvršča ravno zaradi dobrega izkoriščanja popularnih družabnih medijih kot je Youtube in kot smo prej že rekli, tudi to je iskalni marketing!!«

5.) Še nekaj besed o “poklicni deformaciji”. Kako pogosto se dogaja, da ste ob iskanju nekih informacij bolj osredotočeni na oglase, ki se pojavljajo ob iskanju, kot na samo iskanje informacij?

»Moja logika iskanja deluje podobno kot pri ostalih uporabnikih interneta. Ko iščem informacijo bolj zaupam organskim – naravnim zadetkom spletnih iskalnikom in ne sponzoriranim povezavam, saj vem, da sponzorirano povezav lahko zakupi praktično vsak.«

Avtor: Ana Obreza

V prvem blogu sem pisala tudi o pomladi in spomladanskem čiščenju. Zdaj pa je pomlad končno dejansko tu – vsaj bolj ali manj. In ko sem se lotila čiščenja še doma, sem se odločila nekako organizirati kup stvari, ki jih skladiščim, v lične škatle in pospraviti nekam na podstrešje. Obožujem namreč spomine in zato stvari, ki me na kaj spominjajo, shranjujem in potem tu in tam odprem te zaprašene škatle in se nasmejim ob raziskovanju vsebine. Tokrat sem med pospravljanjem našla nametag lanske fANfARE. Lanska fANfARA je bila moj prvi pravi stik s ŠS DMS-jem. Takrat se mi še sanjalo ni, da bom sodelovala pri organizaciji letošnje. Po dogodku sem začela spremljati stran sekcije in zasledila novičko o motivacijskem vikendu. Ker mi je bila fANfARA tako všeč, sva se s prijateljico odločili, da greva še na motivacijski vikend (tudi nametag iz motivacijskega vikenda je najbrž nekje v tem kupu stvari). Člani sekcije so se mi zdeli super in odločila sem se, da se bom sekciji pridružila. Ker je bil konec šolskega leta že precej blizu, sem počakala na jesen. In nekje septembra me je med kosilom v Zagrebu zmotil klic, naj pridem na prvi sestanek. Tako nekako sem se pridružila ŠS DMS-ju.

In kar naenkrat je tu že skoraj april in nevarno se že približuje letošnja fANfARA. Ne morem verjeti, kako hitro leti čas. Zdi se mi, da sem se včeraj s cimro selila v najino malo stanovanje, začela pogrešati srednjo šolo, iskala bližnjice do centra, faksa in novih domovanj prijateljev, iskala najboljšo kavo v mestu in najboljšo restavracijo na bone, spoznavala nove sošolce in sošolke, študirala vozni red avtobusov …

In po treh letih se očitno nisem dosti naučila in spremenila. Še vedno sem lenobica, ki vse odlaša na zadnji trenutek. Tako zadnji dan pišem blog, razmišljam o rojstnih dnevih, ki me čakajo (Stella ima prav, poletni meseci so morali biti res vroči) in sanjarim. V bistvu pa bi se morala že pošteno učiti, ker me drug teden čaka kolokvij pri najbolj bednem predmetu (res, še zgodovina ni tako zelo bedna). Kot nalašč pa me nekdo za povrhu še kaznuje in pripravlja dve zabavi ravno na dan pred tem mojim srečnim kolokvijem. Če ima kdo kakšno idejo, kako naj se dam na tri ali pa vsaj dva dela …

Avtor: Dejan Pećanac

Velikokrat se pokaže, da nekdo uspešno trži svoje proizvode ali storitve, pa čeprav ne upošteva povsem osnov trženja oz. deluje celo v nasprotju kot uči teorija.

Teorija npr. pozna več usmeritev podjetja na trg. Optimalna bi naj bila tista, kjer podjetje ves čas išče želje porabnikov ter se odziva tako, da najde načine, kako bi te (porabnikove) želje (še bolj) zadovoljili. Literatura pravi temu »koncept trženja«. Na dolgi rok, bi tak pogled naj bil edini zmagovalen, saj se v nasprotnem primeru porabnik počuti pretentanega, občuti nezadovoljstvo ipd. - ko to prebereš, vzameš to kot edino, logično resnico. Ampak! Če pogledaš vsem znani Apple, jim gre prodaja ipodov, iphonov in drugih produktov že nekaj let odlično od rok, odlični so pa bili tudi v preteklosti, z drugimi (revolucionarnimi) proizvodi, pa čeprav niso nikoli sledili konceptu trženja, pač pa se bolj osredotočajo na svoje produkte ter njihove lastnosti, skrbijo da so drugačni, in ne dajo toliko na to, kakšne so želje kupcev.

Očitno so v resničnem svetu še drugi dejavniki, ki vplivajo na uspeh blagovne znamke; tudi takšni, ki upravičujejo nasprotovanje teorijam trženja. Te najbrž osvojiš le z delovanjem na trgu, ali z opazovanjem le tega – gre za pridobitev nekega občutka, intuicije; knjiga nima vedno prav.
Pa vendarle nekateri menijo, da je najboljša praksa, odlično poznavanje teorije.

Sam mislim, da se je s pridobljenim znanjem treba čimprej vključiti v prakso, v realnost in naučeno teorijo takoj preizkušati, jo povezovati in vključevati v “resnično” okolje ter spoznati njeno “moč”, njene omejitve, koliko drži, koliko je posplošena … Le tako dobiš neko pravo, s tvoje strani preverjeno znanje, prepričanje, ki ga lahko privzameš za svojega.

Danes, če želiš o neki stvari vedeti res veliko, če želiš vedeti še nekaj več kot ostali, moraš izkoristiti vsako boljšo priložnost, sploh pa tisto, ki ti omogoča pridobitev konkretnih ter up-to-date informacij, takih, ki jih malo kdo pozna. Ena od teh priložnosti se bo kmalu zgodila na Gospodarskem razstavišču; če te zanima trženje, boš obvezno tam.

Seveda bo tudi veliko zabave, nagrad and of course “free stuff”

-Sledili ste svojim sanjam iz rane mladosti ter dosegli nekaj o čemer večina študentov marketinga sanja. Ali po vašem mnenju slovenske univerze proizvajajo dobre marketinške kadre?

Vedno več. Vseeno pa je vse odvisno predvsem od posameznika in njegove / njene želje po dodatnem izpopolnjevanju. Ki ga nikoli ne sme biti konec.

-Bili ste razglašeni za Marketinšega direktorja leta 2008. Kaj vam ta naziv pomeni?

Glede na to, da so me izbrali člani Društva za marketing, torej strokovnjaki, s katerimi delimo strast do tega dela, sem bil počaščen. Ponosen sem na ta naziv, ki sem ga sprejel tudi kot uspešno narejen zahteven strokovni in tudi življenjski izpit, zaradi katerega pa se pri delu ni prav nič spremenilo, pravzaprav prej pomeni – še posebej v trenutni svetovni gospodarski situaciji - nove, še zahtevnejše izzive.

-Pod okriljem Društva za marketing Slovenije, katerega član ste, deluje tudi Študentska sekcija društva. Članstvo v podobnih društvih je za mnoge študente prvi korak na poti do uspešne kariere. Kateri pa so bili vaši prvi koraki v svet marketinga?

Še v gimnaziji (v Postojni) sem skrbel za promocijo pri razrednem projektu gledališke igre. V mojih študentskih časih o marketingu na fakulteti nismo veliko govorili (razen pri predmetu »Prodajna politika«), sem pa v knjižnici našel revijo Media Marketing, predhodnico današnjega Marketing Magazina in iz nje vpijal prve prave informacije. Po študiju pa Studio Marketing…

-Fanfaro organizira Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije, ki je prostovoljno združenje. Člani v društvo pridobivamo nova znanja in izkušnje s področja marketinga, PR-ja, organizacije dogodkov itd. Žene nas želja po učenju nečesa novega. Kako bi vi motivirali člane društva oz. kako vi motivirate sodelavce k še večji učinkovitosti pri delu?

Sodelavcem sem vedno dajal priložnosti in izzive, da so se lahko izkazali. Za člane društva pa je potrebno pripravljati programe in vsebine, ki jih zanimajo in s katerimi lahko izpolnimo (še bolje, če jih presežemo) njihova pričakovanja. Mislim, da še posebej v trenutnem UO DMS, pod vodstvom prof. Maje Brenčič Makovec, resnično delujemo v tej smeri.

-Smo v času gospodarske krize. Krize prinašajo določene spremembe. Kakšne spremembe lahko pričakujemo na področju marketinga v prihodnosti?

Aktivnosti bodo morale biti še bolj premišljene, še bolj ciljane in namenjene doseganju (prodajnih) rezultatov, kot do sedaj, kar bo na žalost povečalo kratkoročnost ukrepov – na račun strateškega razmisleka.


-Ste zelo zaposlen človek, ampak ko najdete kaj prostega časa radi tudi potujete. Kam bo vaše naslednje potovanje in zakaj prav tja?

Kako pa veste, da rad potujem?
Zasebno v Berlin, ker gremo s hčerko v Legoland. Sicer pa službeno, v Prištino.

-Mobitelovi ekipi ste se pridružili leta 2001, še kot študent, zdaj ste tam redno zaposleni kot vodja sektorja za tržno komuniciranje. Kaj je najpomembnejše kar ste se naučili v vaši poslovni karieri in bi radi posredovali mladim kot nasvet pri izgradnji le-te?

Mobitelovi ekipi sem se kot redno zaposlen pridružil leta 2001, z nalogo, da razvijem idejo o možnosti razvoja specifične tehnologije v tržne namene. S tem imam v mislih današnja M:Vrata (www.m-vrata.com), ki predstavljajo celovit Mobitelov komunikacijski sistem, namenjen podjetjem in organizacijam (zunanjim ponudnikom) za razvoj različnih mobilnih storitev. M-Vrata danes omogočajo napreden način komuniciranja in poslovanja prek mobilnikov.

Kar se tiče poslovne kariere, pa sta po mojem mnenju najpomembnejša jasna vizija in natančno definiran cilj. Le na ta način lahko namreč oceniš svojo učinkovitost, prilagajaš sredstva, s katerimi dosežeš cilj, in deluješ osredotočeno.



-Diplomsko nalogo ste pisali na temo Oglaševanja preko sms sporočil. Od leta 2002 do leta 2009 se je na področju mobilne tehnologije zgodilo mnogo sprememb. Kakšno predstavo ste imeli takrat o razvoju mobilnega oglaševanja v prihodnosti ter ali je ta podobna dejanskemu stanju danes?

Že takrat sem bil prepričan, da ima oglaševanje prek mobilnega medija fantastičen potencial, ki se nenehno prilagaja potrebam in stanju na trgu. Mobilno oglaševanje je vse prej kot klasično tradicionalno oglaševanje, omogoča in zahteva inovativne pristope, hkrati pa je podporno orodje za dosego tržnih ciljev.

Menim, da je prostora za izrabo omenjenega medija še ogromno, prav tako pa ostaja še veliko prostora za specializirane oglaševalske agencije, ki bi jim ta medij lahko predstavljal primarni produkt.



-Velika podjetja namenijo dosti sredstev za oglaševanje ter promocijo lastnih izdelkov in storitev. Fanfara je študentska marketinška konferenca, za promocijo katere je na voljo omejen proračun. Kako pomembne se vam zdijo razne spletne skupnosti za promocijo dogodka?

Spletne skupnosti omogočajo hitro in učinkovito aplikacijo in distribucijo sporočil. Internet in z njim spletne skupnosti so nam prinesli izjemno orodje, ki pa ga je treba izkoristiti na pozitiven način.

-V sodelovanjem s Publicisom ste izpeljali že veliko zelo uspešnih oglaševalskih akcij, za katere ste tudi prejeli več nagrad stroke. Kaj je po vašem mnenju prednost oz. slabost sodelovanja z zunanjimi agencijami?


Prednost je vsekakor celosten profesionalen pristop h kreativni zasnovi sporočila in načrtu tržno komunikacijskih aktivnosti, seveda pa mora biti vse našteto usklajeno z naročnikom. Pomanjkljivosti so lahko predvsem v pravilnem razumevanju želja in potreb naročnika in s tem cilja izdelka agencije. Natančni briefi in debriefi so ključni za doseganje cilja.



-Nekateri posamezniki so pripravljeni sprejemati oglasna sporočila na svoje mobilne telefone, drugi spet ne. Kakšen je vaš odnos do mobilnega oglaševanja kot ste na drugi strani, v vlogi potrošnika?

Mobilniki omogočajo oglaševalcem, da sežejo neposredno v roke potrošnika. To je izjemno občutljivo področje, ki lahko hitro naleti na negativen odziv, s tem pa posledično poruši odnos med oglaševalcem in uporabnikom. Oglaševanje mora zato biti relevantno, če se le da tudi osebno, predvsem pa premišljeno in vezano na kontekst. Osebno zelo rad prejmem pomembno obvestilo, vezano na moje interese in koristi.

-Uspešna kariera zahteva veliko predanosti ter časa. A se vam zdi, da ste kaj zamudili/ste se čemu pomembnemu odrekli, ker ste vase življenje že tako zgodaj posvetili karieri?

Nikakor! Kariera je brez dvoma izjemno pomemben del mojega življenja, prav tako pa so mi pomembne tudi druge stvari, ki me polnijo z energijo in idejami. Če bi se ponovno odločal za karierno pot, bi po vsej verjetnosti ponovil vse dosedanje korake.