Avtor: Veronika Šantej

Po osmih urah dela v službi, kjer se zahteva 110% moje angažiranosti, po pisanju powerpoint prezentacije za poslovno konferenco ter dve urnega izobraževanja na delu »Kako napraviti dobre NOVICE v medijski hiši«, pridem vsa vesela domov, da bo končno konec tega napornega dne. Zaradi boljšega občutka le odprem moj zvesti timer, kjer si zapisujem vse pomembne in manj pomembne sestanke, informacije, stvari, ki jih moram narediti in kaj vidim z velikimi črkami zapisano? »NAPIŠI BLOG« ….aaaa…never ending day…

Samo kot zvesta članica ŠSDMS-ja, bom opravila tudi to dolžnost …pa čeprav verjetno malo (beri: ZELO) utrujena.

Prejšnji teden sem razmišljala kaj pisati v današnjem blogu in na misel mi je prišla tema »prehodna obdobja«. Zakaj? Ker sem sama v tem obdobju, ker to obdobje ni lahko, ker se iščeš, padaš, se spet pobereš, ne veš katero pot prehoditi, iščeš smerokaze,…

Ljudje gremo skozi mnogo faz v življenju, nekatera so težja, druga spet lažja, vsak jih doživlja drugače. Gotovo se spominjate prve osnovnošolske dni, ko smo nestrpno čakali našo prvo učiteljico, nove sošolke/sošolce, se učili brati/pisati/računati…ni bilo lahko. Situacija se nekak ponovi v srednji šoli, le da gre za drugačne občutke, misli: bom uspel narediti srednjo šolo/maturo, bom lahko očaral sošolko/sošolca, ga bomo šli s sošolci žurat… Po srednji šoli seveda sledi fax, ki je fenomen zase in velik korak naprej. Večina študentov se v tem času osamosvoji, začne skrbeti zase, si poišče stanovanje,… Začneš razmišljati, če si se vpisal na pravi fax ali se ti bo potrebno prepisati na drugega (beri lažjega). Vendar na »naporno« študentsko življenje se kmalu navadiš: ustajanje ob 10-tih, kratka predavanja (nič ni obveznega, vsaj še po dobrem, starem nebolonjskem sistemu), kavice s kolegi, večerno žuranje in izpitno obdobje, ki jim vedno sledijo »predizpitni žuri«, »medizpitni žuri«, »poizpitni žuri«. Ja res je težko tole, študentsko življenje.

Vendar kaj sledi faxu?? Potrebno je iskati redno zaposlitev, tisto »pravo«, kjer po enem mesecu ne boš moral reči »adijo«. Se odločiti ali še vedno živeti pri starših ali se popolnoma odseliti (v poštev ne pridejo več vikendi, ko si kot študent hodil domov). Narediti korak k ustvarjenju družine: partner= ja, otroci= ne, kariera= seveda…?? Hmm..vse zmedeno. Nihče ti ne poda pravega odgovora, ker ni univerzalne rešitve. Ker ni recepta, ki nam bi bil vsem všeč.

No, prepričana sem, da mi bo Fanfara dala kak odgovor kako nadaljevati. Na projektu Fanfara spoznavam veliko novih ljudi, novih zgodb, izkušenj,… Potrebno je imeti odprte oči, poslušati drug drugega in tako izbrati svojo, najboljšo pot in prepričana sem, da je delo na Fanfari, ena izmed tistih pravih poti.

Veronika

P.S. Lahko noč!