Avtor: Mojca Klenovšek

Situacija 1: »Dan! Še kaj? Hvala, nasvidenje!«
Situacija 2: »17 evrov prosm. Dijo!«
Situacija 3: »Kaj vas boli in s čim imate težave? Mhm, ja… aha, mhm. Razumem, tu imate recept! Nasvidenje«
Kaj je skupnega tem situacijam?
Imamo še situacijo 4: »Mojca, veš z ljudmi moraš biti vedno iskreno prijazna, sploh ko želiš nekaj od njih na dolgi rok.«
Mojčina glava procesira: »Sklep: prijaznost daje nekaj od ljudi in gradi odnose.«

Prijaznost je po SSKJ-ju definirana kot »oblika lepega vedenja, zaželenega obnašanja.« (SSKJ, 2002). Pa se mi zdi ta razlaga občutno preozka. Vendar začnimo pri prvem pogoju. Vizualni indikator prijaznosti je NASMEH! O njem bo kot o prvem poglavju prijaznosti tekla beseda v nadaljevanju.
Nasmeh je pravzaprav nekaj, kar nasprotuje gravitacijskim zakonom. Ste se že kdaj poskušali smejati z navzdol obrnjenimi kotički ustnic? Ne? No potem ste grešili gravitacijsko zakonodajo. Nasmeh je gotovo vedno in na vseh ljudeh privlačen. In prosim, ne obremenjujete se s formo, važna je vsebina. Naprimer: kovinski aparat na porumenelih zobeh, ki povrhu rasejo kot podivjano grmičevje ter ustnice, ki niso polne, pokažejo pa seveda več dlesni kot Drakula na delu. In sedaj se zaradi tega ne boste smejali??!! Upam, da razumete to kot zgražanje. Nasmeh si zasluži vsak, ne glede na naše razpoloženje. Naprimer: (bivša) prijateljica je spala z vašim fantom (prašička, da ne rečem besede na S-seveda zato, ker sem prijazna). Svet je res eno gnojišče in vrag naj pocitra še nasmeh, si mislite! Napaka. Spustili ste se na ravan grdega sveta. Sonce pa še vedno sije na gnoj in ne obratno.
Nasmeh je lahko specializacija v marketingu. Če torej v svoji prirodni snovi obstoja veste, da živite večinoma v ne-nasmejanem svetu, pridete z nasmejanim obrazom v marketinškem svetu skoraj čez vsa vrata. No, le čez tista ne, ki se nahajajo daleč POD soncem.

Ostanite nasmejani do naslednjega poglavja prijaznosti!