Avtor: Helena Felc
Sem debaterka. Z debato se ukvarjam že dolgih 5 let.
Debata je prostovoljna aktivnost skozi katero spoznaš aktualno svetovno problematiko, preučiš različna možna stališča o zadevah in se naučiš zagovarjati obe strani kovanca. Pros and cons princip postane tvoj način življenja.
Za uspešno izvedeno debato oziroma govor je potrebno veliko znanja, retoričnih prvin in prepričevanja, saj te samo to pripelje do želene zmage, ki ti jo dosodi sodniški panel.
Udeležila sem se mnogih slovenskih in mednarodnih debatnih turnirjev, spoznala veliko možnih načinov prepričevanja sodnika, vedno bolj pa spoznavam, kako sta si debata in marketing na nek način podobni.
Obe disciplini se predvsem ukvarjata s prepričevanjem ljudi.
Veliko lažje je v debati prepričati sodnika v lastno zmago, če jih poznaš, če poznaš njihove vrednote, nazore in prepričanja. Lažje je pristopiti k stranki, ji ponudit izdelek ali storitev, če jo poznaš ali če veš kakšno koristno informacijo o njej.
Žal, se redko zgodi ali pa vsaj premalokrat, da vemo o strankah primeren podatek, ki bi nam pomagal pri lažji prodaji. Zato se moramo zanašati tudi na druge prvine prepričevanja.
Najosnovnejše prvine retorike in prepričevanja, ki jih je prvi razložil Aristotel so: ethos, logos in pathos.
V mojem svetu med debato in marketingom bi te osnovne prvine opisala kot:
Ethos pomeni, kako kredibilna osebnost smo oziroma delujemo. Torej, če zobozdravnik priporoča zobno pasto ali zobno ščetko in če je ta zobozdravnik še v beli halji bo njegova beseda že veljala.
Kje pa najdem ethos v debatnem svetu? Pred letom dni je bila zelo aktualna tema neodvisnost Kosova, in ljudem, ki živijo na Balkanu se je pripisala večja kredibilnost o poznavanju informacij o tematiki kot ljudem z drugih delov sveta, Evrope. V debatnem svetu ethos velikokrat predstavlja tudi izpiljen britanski naglas, piflarski izgled ali pa barve Oxbridga.
Logos pravi, da moramo prepričati razumsko sklepanje in logiko ljudi. Vsebine, ki se ukvarjajo s prepričevanjem na tej ravni so na primer šolske knjige. Na ta način velikokrat oglašujejo večja podjetja in korporacije. Debatni govor je v večji meri sestavljen iz logosa, iz razumsko sestavljenih argumentov, podprtih z različnimi razlagami, možnostmi in primeri. (Ste vedeli, da deluje veliko bolj prepričljivo in preudarno, če pri naštevanju naštejete 3 besede oziroma besedne zveze.)
Pathos ali delovanje na čustvih. Večina oglasov temelji na čustvih. Zgrajeni so na tem, da prebudi vsaj eno izmed naštetih čustev: jeza, veselje, krivica, žalost, pomirjenost, navdušenost… (tokrat je logos prevladal nad ethosom, zato sem naštela več kot tri navedke). Tudi debaterji se pogosto zatekamo k pathosu kot metodi prepričevanja. Še posebej pri temah v katere se lažje vživiš kot so na primer: legalizacija splava, prostitucije ali evtanazije. Pri uporabi pathosa se pogosto zgodi, da predvsem dekleta rado zanese in se tako globoko spustijo/mo v izražanja čustev, da to kar skušajo/mo izraziti skozi logos ne zveni več prepričljivo, ampak zgolj kot brezglavo kričanje. Dejstvo pa ostane to, da se ker ženske pogosteje zatekajo k izražanju svojih čustev in so bolj emocionalna bitja je logičen ter pravilen zaključek to, da so bolj dovzetna za pathos tudi v oglaševanju.
Koliko reklam temelji na prikazu nesreče ob pokvarjenemu pralnem stroju, uničenem oblačilu ali evforični ekstazi ob vonju novega parfuma.
Obstaja še veliko drugih načinov prepričevanja. Vendar so zgoraj napisani najosnovnejši, tisti trije, ki jih priznavajo vsi.
O ostalih načinih prepričevanja v marketingu in življenju nasploh pa vam bom več napisala v naslednjem blogu.
Prepričujte zgolj prepričljivo, Helena F.
P.S.: Drage moje, ste vedele, da naredi rdeča obleka žensko bolj privlačno za moške? Preizkusite! 
P.P.S.: Prepričala vas bo tudi FANFARA! Zato si jo ne dovolite zamuditi!
