Avtor: Darijan Matevski

Že v mladih letih so na nas starši, socialna in kulturna okolica … naučili vrednot v življenju. V glavo so nam vcepili lastna prepričanja in mišljenja, prepričanja in mišljenja, ki prehajajo iz roda v rod že stoletja, prepričanja in mišljenja, ki so že tako stara, da so postala nenapisana pravila. Temelji družbe so postavljeni na klišejih, katere smo sčasoma sprejeli, obenem pa si postavili ovire v našem življenju.

»Obožujem gledanje oglasov!« Resnično težko kredibilen stavek, saj se nas večina sploh ne spomni kateri je bil zadnji oglas, ki smo ga videli. Zanimivo, glede na to, de je posameznik dnevno izpostavljen med 800 in 3000 oglasi (cca). Le zakaj? Čas je za oglase, čas je da za nekaj trenutkov zamenjam televizijski kanal, čas je da skočim na wc, čas je da si grem naredit sendvič, da letim na cigaret, da pogledam maile,… Če pa smo oglasom vseeno izpostavljeni jih ne opazimo, saj so naše misli že daleč proč.

Večina oglasov je postala klišejsko dolgočasnih! Namesto, da bi opazili izdelek, si preprosto rečemo:«Hm, še ena reklama za pralni prašek.« Iz poslovnega vidika je seveda učinkovito ob postavki, da so ti oglasi predvajani tolikokrat, da se nam hote ali ne vcepijo tam nekje v ozadju naših možganov. Klišeji zavirajo kreativnost! Pa vendarle se med vsemi temi proizvodi tekočega traku najdejo tudi umetniška dela. Tisti oglasi o katerih radi govorimo, debatiramo, se jim smejimo, oglasi za katere si želimo, da bi jih sami ustvarili.

Ustvarjalci dobrih oglasov so prav posebni ljudje. So tisti, ki ne živijo po nenapisanih pravilih, tisti, ki ne marajo klišejev, tisti, ki preskakujejo in podirajo ovire, tisti, ki si upajo misliti drugače! In danes imam to srečo, da sem s takimi ljudmi obkrožen v Študentski sekciji društva za marketing Slovenije. Skupaj ustvarjamo fANfARO, najglasnejšo študentsko marketinško konferenco, konferenco, ki si letos drzne biti še glasnejša! (si drzne biti-povzeto po tekstu Primoža J.)