Zakaj je Fanfara sploh potrebna?
Študentje ne hodimo na predavanja. Manjkrat ko si viden, bolj kul si. Občasno si primoran, da se pojaviš, samo za to, da se opazi, kadar manjkaš. Takrat pa moraš vsaj izgledati zelo zdolgočaseno (»jaz sem nad tem«) ali pa zelo mačkasto (»joj stari, ej a veš da se ne spomnim kje sem bil včeraj«). Ali pa kot da si šel slučaaaajno mimo. Nikakor! pa 15 do že čakat ves nestrpen pred predavalnico, z vsemi knjigami in skriptami in potem bit na faksu še cel dan na vseh predavanjih. Ne, tega se ne dela. In tudi uči se ne. Samo razlaga se, kako se nič ne učimo, kako samo žuramo in kako nam je nasploh vse mala malca. Tako je vsaj pri nas, pravniki mogoče mislijo drugače 
Zakaj, če res ne rabimo predavanj, so potem vedno polna predavanja raznih marketinških strokovnjakov? Zakaj bo toliko ljudi na Fanfari - ok, to drugo vem, Fanfara je najboljša in potem sledi žur … ampak kaj študente vleče na predavanja ob 18.00? Mogoče ravno takrat vstanejo in ugotovijo, da je to vse kar je še ostalo? Mogoče pa bi samo radi, da nam nekdo pove, kako stvari res stojijo. Kaj nas res čaka. Ali tega v predavalnicah naših faksov ni? Nam predavajo dolgočasni profesorji, ki se vse življenje samo učijo knjige na pamet in vso kreativnost porabijo za izumljanje najbolj možno zaj* vprašanj za izpite? Mislim, da ne. Včasih tudi kakšnemu profesorju uide in pove kakšno zanimivo iz svojega »neakademskega« življenja. Mogoče bi bilo lahko to večkrat. Si upate vprašati Splichala, kaj je počel v študentskih letih? Ali pa __________ (vstavi svojega najbolj nemogočega profesorja). Če izdajo kakšno skrivnost iz prakse? Me prav zanima …
Lili
Tags: fanfara, konferenca, marketing, marketinška konferenca
