…nekaj sladkega/Ego…
Dokler adrenalin še drži in se ego ne ohladi, vam moram natipkati naslednje…
Pisala sem že o tem, da se pri Fanfari ukvarjam z iskanjem sponzorjev. Do sedaj smo s skupnimi močmi že poskrbeli za medijske sponzorje, da je fanfara lahko glasno zapela in dosegla še tiste za deveto vasjo. Predvsem zadnje trenutke pred dogodkom, pa lovimo še tiste sponzorje, ki bodo poskrbeli, da nam bo vsem, 15. aprila, kar se da udobno.
Ob vsem tem delu in drugih priložnostih, mi kdaj tudi paše… nekaj sladkega. Še posebej v obliki dotične neimenovane tablice. Nekaj čas že gledam nakracan elektronski naslov, ki brez kljukice leži, tam na seznamu in ob njegovem branju, fantaziram o okusu. Še preden pridem do trgovine, se misel zaključi, da navsezadnje, te sladke užitke, lahko ponudim še komu drugemu, brezplačno. Torej, zdaj nemudoma pošljem pismo. Nisem še nazaj, ko se pismo vrne. Vrne z odgovorom, ki me takoj v pokončno držo postavi. Piše, da jim to leto, še ne dopušča izdatnega udejstvovanja na takšnjih dogodkih, kot je vaša - naša konferenca. !!! Vendar se bomo kljub temu posladkali in celo brez obveznosti, dobili nekaj sladkega.
Dneva še ni konec. V isti vrsti poleg sediva. Jaz in ena študentka iz sosednjega faksa, ki bova skupaj, naslednjo uro z zanimanjem poizvedovali, o marketingu detergentov. Beseda da besedo. Ko mislim, da še prisluhe imam, reče: »Čakam na Fanfaro, da se končno nekaj dogaja.« !!! Naprej imam pa luknjo. Sandra, tole o praških bo treba ponovit.
Anita Ž.
Tags: fanfara, konferenca, marketing, marketinška konferenca
