Okej, problem. Malce razmišljam in ugotavljam in še malce razmišljam in pač ugotovim, da kljub vsemu imam še nekaj časa, da se lahko odločim v naslednjih mesecih ko začnem s faksom, torej sedaj lahko grem na pivo.
Vse finofajn, če imaš problem, ga raje prestavi, moja življenska zgodba, ki se je ne morem in ne morem rešiti. Vseeno pa po prvem »šolskem dnevu« pred nekaj meseci z navdušenjem pridem domov in ugotovim, da me kljub vsemu na tem faksu le nekaj zanima (najbrž so mi oprali možgane). Brž spoznam tudi nekaj ljudi in ugotovim, da na tem faksu le je nekaj barv in to me dodatno prepriča, da bolj z veseljem obiskujem to socialistično stavbo (spet ironija). No kmalu skupaj z ekipo Ovca in Krava prijavimo nekaj rešitev za Kalidays kjer smo glavni carji, poleg tega pa pristanem še v ŠSDMS.
Spet jebena ironija, še nekaj let nazaj antikapitalist, zdaj pa v srčiki kapitalizma, v marketingu in oglaševanju. Mati narava me ima pa res rada. No pa potem spet pridem do barv. Nič ni črno in belo. Pred dobrimi 20imi leti bi najbrž delal propagandni program za eno od proslav ob dnevu mladosti, kjer bi mi pionirčki prepevali pesmi o domovini, zdaj pa morda novo oglaševalsko kampanjo za skret papir, ki je parfumiran, in res misliš da si kul ker ti zadnjica bolje diši. Oboje pa ni daleč eno od drugega. Kako že pravijo, Isti moški spolni ud, drugo pakovanje. Pač treba se je muvat, če se moram tako se bom pač tako, če pa kdaj zmanjka pa še vedno lahko pobegnemo v hribe past ovce(in krave) ali pa v Mongolijo in upam, da mi na obisku pri nomadih ne ponudijo kokakole in pomfrija.

Anže J.

Nazaj na seznam

Tags: fanfara, festival, konferenca, marketing, marketinška konferenca

This entry was posted on Friday, March 28th, 2008 at 0:26 and is filed under Blog. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. Responses are currently closed, but you can trackback from your own site.