Team spirit in z njim povezani problemi
Fanfara je velik dogodek. In za velike dogodke potrebuješ veliko ljudi, da ga organizirajo. Mogoče se kot organizatorji na začetku sploh nismo zavedali v kaj se spuščamo, kako velika je zadeva, koliko ljudi bomo potrebovali,… Šele ko skočiš v vodo in začneš plavati, takrat šele ugotoviš kakšna je. Nobena roka ali noga ni odveč, dela se najde za vse. Ne samo to, s količino ljudi, ki se priključijo projektu se le ta organsko veča sam. Novi ljudje porajajo nove ideje, nove ideje pa povzročijo novo delo in hitro se lahko znajdemo v začaranem krogu, ki mu ni videti konca. Obenem pa se ta krog vedno hitreje vrti.
Z večanjem števila ljudi pa se pojavi še en, nov problem in sicer koordinacija vseh teh ljudi. Ni težko, če na projektu dela 5 ljudi. Dobijo se na kavi in se vse dogovorijo, lahko se pokličejo ali pa zvečer na MSN-ju, Skypu ali Gmail-u počvekajo o tem, kaj se je zgodilo čez dan. Povsem druga zgodba pa je koordinirati ekipo 20, 30 ali več ljudi, ki delajo na tem projektu, ki smo ga poimenovali fANfARA. Tokrat je roko dvignil Primož (ali pa smo mu jo dvignili mi) in se pogumno pognal v projekt, ki se bo končal čez 22 dni. Določil je vodje za posamezne projektne sklope, del dela pa prevzel tudi na svoja ramena. Od takrat naprej mora koordinirati delo vodij posameznih sklopov, se z njimi »boriti«, prenašati njihove muhe in kaprice, za katere vem, da jih imam že sam kar nekaj, vsi skupaj pa jih imamo kar precej.
V tovrstne projekte običajno najprej povabiš svoje kolege. Na eni strani zato, ker jih poznaš in veš kaj znajo, na drugi pa ker misliš, da boš z njimi najlažje delal oz. jih navdušil za delo. Zgodi se, prej ali slej, da ena izmed teh oseb ne stori kar bi morala ali pa stori narobe… takrat preprosto ne veš kaj bi storil. Pride namreč do konflikta interesov, ker imaš opravka z nekom, ki ti je po eni strani kolega ali prijatelj, po drugi pa sodelujoči na projektu. Naučil sem se, da si je potrebno v takih trenutkih vzeti čas za razmislek. Veliko časa. Mogoče nekajkrat globoko vdihniti in izdihniti, zbrisati jezen mail ali sms in počakati, da se razkadi jeza, ki nabere v nas. To so trenutki, ko smo sposobni iz sebe spraviti besede, ki režejo kot nož, ko nimamo kontrole in nam je kasneje lahko ZELO žal. Ampak je ponavadi že prepozno. Ko pa se pregreta glava ohladi in lahko trezno pogledamo na situacijo, ugotovimo, da ni tako grozna kot je zgledala na začetku. ŽIVLJENJE JE ENOSTAVNO, ZAKAJ BI SI GA ZAKOMPLICIRALI PO NEPOTREBNEM.
Sašo P.
Tags: fanfara, festival, konferenca, marketing, marketinška konferenca
