Sestanek
Iz službe »letim« na fitnes. Jasno, po predpisih. Iz fitnesa »letim« na sestanek. Jasno, spet po predpisih.
Na parkirišču pred GZS se umirim in globoko vdihnem poživljajoč ljubljanski zrak. Prispel sem. Točen bom. Na recepciji prijazno pozdravim in se odpravim v prvo nadstropje kjer sestankujemo. Ko vstopim se zaderem ŽIIIVJO (to sem pobral od Anžeta), da me vsi slišijo. Na hitro preletim tam zbrane obraze in jih popredalčkam. Na »dobre« in »ne-dobre volje«. Potem pa imam celoten sestanek čas ugotavljati koliko sem se zmotil in kje so vzroki za takšno ali drugačno voljo.
Vozni red je na mizi, zapisnikar pripravljen in…štartamo. Borimo se z uro, časa imamo namreč samo do osmih, ker smo zadnjič predolgo debatirali in je potem morala Tanja poslušati eno hudo teto iz GZS. Pa smo potem obljubili (jaz sem »založil besedo« za vse), da se ne bo več ponovilo.
In potem je prva točka mimo, mnenja se krešejo, pa druga, tretja,…in tako vse do zadnje. Na koncu še malo pokramljamo, pospravimo za sabo in se odpravimo domov, vedoč, da se čez en teden spet vidimo.
In kaj sem si tokrat najbolj zapomnil na sestanku…Brinino pecivo. Ja, dobro je bilo.
Sašo P.
Tags: fanfara, konferenca, marketing, marketinška konferenca
