Kupim par (dobro ohranjenih) ur v dnevu
Uf, zadnje tedne mi dnevi kar švigajo mimo. Poleg konference imamo namreč še veliko drugih obveznosti, kot so urejanje spletne strani društva (no ja, čakanje na potrditev in odobritev rahle spremembe strani), udejstvovanje na dodatnih predavanjih in obiskih podjetij, učenje za marčevske izpitne roke, delo preko študentskega servisa in last but not least obiskovanje tekočih predavanj in vaj. Slednje nas pogosto pogreša, ker ima dan le 24 ur. Pogosto se tolažimo, da bomo zapiske tako ali tako dobili naknadno. Za vse stvari, ki bi jih želela narediti (tako za ŠSDMS, kot osebno življenje in poleg tega še imeti kvaliteten 8-urni spanec), bi potrebovala dneve daljše od 30 ur.Zadeva ni enostavna, kot se mi je zdela na začetku, ampak kar je najlepše: pri vseh teh napetostih, komplikacijah in časovnih stiskah, kljub vsemu resnično uživam. Delam z ekipo, ki je naravnost fantastična. Toliko zanimivih ljudi na kupu že dolgo nisem srečala. Ok, verjetno izpade, kot da vsi na tem blogu pihamo v lastni rog - ampak kaj pa moremo, če je res tako. Vsi skupaj pihamo v naš, fanfarin rog.
Če samo enkrat obiščete naše ponedeljkove sestanke boste videli koliko kreativnih predlogov imamo. Želeli bi uresničiti čisto vsako idejo, a na žalost ne zmoremo vsega. Pravijo, da se počasi daleč pride, meni pa se zdi, da če malo pohitiš prideš še dlje. K temu stremimo - k držanju zadanih rokov, k organiziranosti in osredotočenju na našem cilju. Ne bom rekla, da UPAM, da nam bo uspelo. VEM, da nam bo s takšno sposobno ekipo več kot le uspelo - naredili bomo bum!
Ana B.
Tags: fanfara, konferenca, marketing, marketinška konferenca
