Vedno bolj opažam, da se z leti dnevi krajšajo in je časa vedno manj. Vedno več imamo obveznosti, ki jih moramo opraviti in zato posledično vedno manj časa za stvari, ki bi jih sicer želeli početi – ali pa dnevi nimajo več 24 ur in nam (mi) tega še ni povedal nihče. Pa da ne bo pomote, naj že takoj na začetku poudarim, da ta blog ni namenjen pritoževanju in pomilovanju same sebe.

Gre predvsem za to, da je čas vedno bolj relativen. V mladosti so nam obveznosti nekako razporejali starši, z leti pa se je to preložilo na nas same. Sama pri sebi ugotavljam, da me zanima vedno več stvari, rada bi počela vedno nekaj novega in preprosto za marsikatero stvar ne najdem časa ali se pač ne znam temu primerno organizirati. Se pa  strinjam z eno mislijo – čas se zmeraj najde za tiste stvari, ki si jih resnično želimo – preprosto si ga vzamemo.

In tu pridemo do ŠSDMSja in fANfARE … Mislim, da se ne motim, če rečem v imenu celotne ekipe, da jo to ena izmed stvari, ki jo radi počnemo, jo delamo s srcem in zato nam ni težko v svojih urnikih najti nekaj časa, ki ga namenjamo tu potrebnim aktivnostim.  In tako na ta račun pridobimo kakšno neprespano uro več, kakšno kavico s prijatelji manj, pridobimo pa tudi poleg druženja s super ekipo veliko izkušenj, smeha pa tudi kakšnega nestrinjanja in še bi lahko naštevala, ampak mislim, da tisti, ki ste nas že uspeli spoznati ali pa nas še spoznavate že veste.

In ne, ne bom zaključila bloga z vabilom na fANfARO – ker sami najbolj veste kaj si želite in za kaj si boste vzeli čas.